nedelja, 03. december 2017

Parma


15.-17.4.2017

Za letošnje velikonočne praznike smo iskali predvsem lepo vreme in lepa napoved je bila bolj proti zahodnem delu Italije. Odločili smo se za Parmo in okolico, znano po gradovih, dobri hrani in bogati kulturni dediščini. V petek zvečer smo prišli do Montagnane, enega najbolj ohranjenih mestec z obzidjem v Evropi (v pokrajini Benečija). Obzidje je resnično impresivno.







Mesto ima dobrih 9.000 prebivalcev, PZA (45.236809, 11.464146) je 10 minut oddaljen od centra, zastonj elektrika in voda, le smeti nimajo. Zvečer smo šli do centra, v prvi lokal na en kozarec vina, sama mladina. Na PZA-ju nas je bilo 7 kemperjev. Zjutraj sta imela Primož in Anže jutranji tek okoli obzidja, potem pa sva šla s Primožem še na ogled katedrale iz 15. stoletja in kofetek.



Nadaljevali smo turo po gradovih, ki jih je tam okoli kar precej. Malo naprej od Mantove smo se ustavili v Sabbioneti, še enem mestecu, ki je v celoti obdano z obzidjem in je pod Unescovo zaščito. Parkirali smo pred obzidjem, pri Porta Imperiale, pred gostilno Bar Stazione (44.996263, 10.493557), kamor smo šli tudi na kosilo. Ekpresna postrežba, dobro in poceni (28 evrov). Nato šli na ogled mesta, znanem po Galerii degli Antichi, 96 metrov dolgi galeriji z lesenim stropom in freskami, namenjeni grofovi zbirki umetnin, Teatru all'Antica (5 evrov vstopnina), prvemu stalnemu privatnemu gledališču, ki ga je Scamozzi naredil za grofa Collona med letoma 1588 in 1590 (s Teatrom Olimpico iz Vicenze se vseeno ne more primerjati). Znamenitosti so še Palazzo Ducale, Sinagoga in katedrala. V glavnem sami turisti.







Naslednja postaja je bila palača Reggio di Colorno, navdihnjena po Versaillu iz 18. stoletja. V notranjosti so zbrane razne kolekcije in razstave, pa smo spustili ogled. Na hitro smo si ogledali La Rocca dei Rossi di San Secondo (44.920120, 10.227350), vrt in zunanjost, ogled notranjosti smo spustili.



Nadaljevali smo do Fontanellata. Parkirali smo na velikem PZA-ju, kjer je bilo presenetljivo veliko kemperjev (10 evrov na noč 44.877599, 10.171698).



Do mesta je 10 minut sprehoda. Spet simpatično mestece za obzidjem, kjer je največja znamenitost Rocca Sanvitale. Impresiven grad je obdan z vodo, ogled pa je možen le z vodenimi turami - izbrali smo si krajšo, rumeno, ki vključuje ogled Sobe Parmigianina z njegovo znamenito poslikavo, ogled pritličja in Optične sobe v stolpu, kjer je bil včasih zapor. Po ogledu smo opravili nakup lokalnih dobrot v trgovini-baru-gostilnici, vse v enem. Še pred nevihto smo prišli do kemperja.



Na velikonočno nedeljo smo nadaljevali do Parme, mesta s 170 tisoč prebivalci, znanem po pršutu, Parmigianu Rigianu, je tudi rojstni kraj Guiseppa Verdija. Znano je kot mesto dobrega življenja (enem najboljših v Italiji), bogato po dobri hrani in kulturi. Za kemper nismo našli nobenega pametnega parkinga blizu centra, PZA pa je oddaljen 4 km od centra. Parkirali smo pri nekih blokih (44.811690, 10.347800) in šli s skiroji do mesta. Najbolj znamenit je trg Piazza Duomo s katedralo iz 11. stoletja, ki je eden najlepših primerov romaneskne arhitekture v severni Italiji (katedrala ima ogromno fresk in poslikav, obiskali smo jo ravno v času velikonočne maše). Ogledali smo si Baptisterij (vstopnina 8 evrov) iz 12. stoletja, zgrajen iz roza marmorja. Vstopnina vključuje tudi ogled muzeja. Za katedralo je Samostan San Giovanni Evangelista.









V bližnjem lokalu smo šli na kavo in rogljičke, presenetljivo ni bilo drago. Na ulicah so bili večinoma turisti, vse trgovine so bile v glavnem zaprte, odprti so bili le lokali in nekatere gostilne. Palazzo della Pilotta iz 16. stoletja vključuje muzej, knjižnico in gledališče. Pred njo je vrt, kjer se zbirajo in poležavajo ljudje. Ogled smo spustili in prišli do tržnice, kjer je bila Odprta kuhna Parme. Hrano pripravljajo v raznih predelanih prikolicah in tudi gasilskih avtomobilih, zraven je bil še bolšji sejem. Smo seveda malo podegustirali:).







Ogledali smo si še Baziliko Santa Maria della Steccata, primer renesančne arhitekture. Teatro Regio pa je ena najpomembnejših opernih hiš v Italiji. Nasploh je celoten center poln cerkev in bogatih stavb. V ulici Luigi Carlo Farini, ki je znana po lokalih in večernem življenju, smo šli na aperol in kofetek, zraven pa iskali senco, ker je bilo na soncu kar precej vroče. Ogled Parme smo s tem zaključili, za spanje pa smo našli parking pri športnem igrišču v Collecchio (44.751771, 10.223063), kjer se nas je do večera nabralo 7 kemperjev.
Naslednje dopoldne smo si najprej ogledali grad Torrechiara v mestecu Langhirano, 18 km oddaljenem iz Parme.



Parking (44.657231, 10.275529) smo komaj dobili, ker je to isto idejo imelo še precej ljudi. Od ponedeljkih je sicer zaprto, vendar je očitno za praznike odprto. Vstopnina je 4 evre za odrasle, za otroke do 16. leta je zastonj. Ture so vodene v italijanščini, mi smo to spustili. Grad je impresiven, zgrajen v 15. stoletju, njegovo obrambno vlogo kažejo 3 obroči sten in štirje stolpi, ima veliko fresk, ni pa nič ohranjenega pohištva. Najbolj znamenita je zlata soba. V okolici gradu je lepo prenovljena vas, kjer je tudi restavracija z Michelinovimi zvezdicami in vinskimi kletmi za pokušino vin.





Nadaljevali smo še naslednjega gradu Castello di Montechiarugolo, ki pa je zaprt med 12 in 15-to uro. Ta grad je sredi vasi, ima visoko obzidje, vendar je v precej slabšem stanju kot prejšnji.



No, s tem smo zaključili ogled Parme in okoliških gradov, palač in utrdb, ki jih je v bližnji okolici še kar nekaj. V mestecu Montecchio Emilia smo sli se na pico in potem še skoraj 500 km vožnje domov. Imeli pa smo veliko sonca in toplote.

Ni komentarjev:

Objavite komentar