26.4.-2.5.2017
Tradicionalna prvomajska Garda, letos že 11-to zaporedno leto, s kemperji pa 5-to leto:) In pri tem, da v Gardalandu še nismo bili, na kar imajo otroci seveda nekaj pripomb. Letos smo postavili »rekord« v številčnosti zasedbe, saj se nas je nabralo 6 kemperjev. Bili smo kot velike glasne italijanske družine:)
Odpravili smo se že v sredo po službi in se odločili za spanje na PZA v Rivi (45.879713, 10.858689). Napoved za četrtek je bila namreč deževna, pa smo rekli, da bomo tako blizu mesta. No, ampak nas je jutro presenetilo, dežja ni bilo, tako, da smo to takoj izkoristili za jutranji tek na Monte Brione. Po poznem zajtrku smo se odpravili na potep po Rivi. Bike festival so že postavljali, tako, da sta si Primož in Aleš v miru ogledala stojnice. Šli smo na odlično kosilo v Gallo, ženski del pa je deževno popoldne izkoristil še za šoping. Pozno popoldan smo se prestavili na PZA v Torbole (45.872701, 10.871659). Zvečer so se nam pridružili še Kolenci in pripeljali s seboj celo šunko v testu, s katero smo imeli veliko dela še naslednje 4 dni:).
Naslednji dnevi so bili kot običajno športno - družabni. Dopoldne smo imeli predvsem športne aktivnosti. Primož in Aleš sta šla en dan tečt na Cima Sat, 26 km in 1.500 višincev. Ženski del in otroci smo imeli umirjeno dopoldne kar v Torbolah, s kavicami, kolesarjenjem in joga urico. Popoldan pa smo imeli prvi piknik za Klemnov rojstni dan. Naslednji dan smo šli mi hodit na Santa Barbaro - saj smo bili že večkrat, ampak tam gor res lepo. Najprej smo šli s skiroji to Rive, potem pa mimo trdnjave (ki je letos prvič v celoti odprta za ogled) naprej do cerkvice. Od tam pa krasni razgledi na Rivo in okolico.
Seveda je šel pa moški del zgodaj zjutraj še na zgodnje kolesarjenje na Coast Trail.
Seveda je šel pa moški del zgodaj zjutraj še na zgodnje kolesarjenje na Coast Trail.
Že v petek zvečer se je ta del Gardskega jezera zelo »napolnil«. Ponedeljek je bil praznik in bike festival je bil, ljudi je bilo povsod polno. Tako, da je bila naša odločitev, da gremo v nedeljo z otroci kolesariti na tunelčke, hkrati pa so imeli e-bike MTB vzpon na isti poti, precej zgrešena. Gužva na polno, odtehtali so samo res krasni razgledi in lepa pot po stari cesti čez skalnate tunelčke. 9-letni Tevž jih je prevozil prvič, za 12-letnika pa niso več izziv.
Mi smo potem odkolesarili še naprej do Arca, na najboljši sladoled in pizza slice. In našli smo odlično pot čez vinograde od Rive do Arca, kjer ni bilo praktično nikogar. In vmes našli lepe nove vrstne hiše – vsi trije smo se strinjali, da bi se z lahkoto preselili tja. Popoldan smo imeli spet piknik, tokrat smo praznovali Larino prvo okroglo, 10-tko:)
Mi smo potem odkolesarili še naprej do Arca, na najboljši sladoled in pizza slice. In našli smo odlično pot čez vinograde od Rive do Arca, kjer ni bilo praktično nikogar. In vmes našli lepe nove vrstne hiše – vsi trije smo se strinjali, da bi se z lahkoto preselili tja. Popoldan smo imeli spet piknik, tokrat smo praznovali Larino prvo okroglo, 10-tko:)
Zadnje naše jutro sta Aleš in Primož izkoristila še za kolesarski vzpon na Cima Oro, me pa smo imele dopoldne v Torbolah – kofetkanje.
Popoldne je bilo deževno, tako, da smo se odločili za premik v Arco, kjer smo spali na parkirišču pod gradom. Zvečer je ravno prenehalo deževati, tako, da smo izkoristili še za en sprehod po mestu in sladoled. Potem pa smo se poslovili, ker smo se mi naslednje jutro zelooo zgodaj odpravili domov, ostali pa so še izkoristili zadnji prazničen sončni dan.
Popoldne je bilo deževno, tako, da smo se odločili za premik v Arco, kjer smo spali na parkirišču pod gradom. Zvečer je ravno prenehalo deževati, tako, da smo izkoristili še za en sprehod po mestu in sladoled. Potem pa smo se poslovili, ker smo se mi naslednje jutro zelooo zgodaj odpravili domov, ostali pa so še izkoristili zadnji prazničen sončni dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar