sreda, 06. februar 2013

Popotovanje ob reki Neckar


Krompirjeve počitnice 2012, Nemčija

Tudi letos smo pristali v Nemčiji za krompirjeve počitnice, kljub drugačnim prvotnim planom o Bosni. Vremenska napoved je bila tu namreč najbolj obetavna. Sobotna vožnja skozi Avstrijo in kasneje zasneženo Nemčijo je bila kar naporna, zvečer pa smo prispeli v Tübingen, staro univerzitetno mesto. Spali smo v Neckarkampingu (N48.509869 E9.035105) in dali 23 EUR.


Zjutraj je bilo nekaj centimetrov snega, v kampu pa prav presenetljivo veliko gostov za take razmere. Primož je zjutraj odtekel svoj giro, mi pa smo mislili na naše tekače na Ljubljanskem maratonu v zasneženi Sloveniji. Šli smo na ogled starega dela mesta, ki je zelo dobro ohranjeno s tipičnimi predalčkastmi hišami in leži ob reki Neckar.


Mesto je bilo v nedeljo dopoldan čisto izumrto, nekaj turistov in to je to. Joj, kako drugače kot v Italiji, ko bi na nedeljsko dopoldne že vsi pili Aperol ali kozarec vina. Srečali smo skupino Slovencev na Trubarjevi poti, našlo tudi hišo, kjer je Primož Trubar natisnil prvi slovenski knjigi in v kateri je sedaj pub. Sicer je staro mestno jedro res lepo, hiše so iz 15. stoletja, povsod pa se vidi, da je sicer polno študentov.


Po Burgsteige smo se povzpeli do dvorca Hohentübingen, s katerega je razgled na mesto.


Zunaj je bilo kar pošteno mraz, no, vsaj mi še nismo navajeni na takšne temperature... Najboljša zadeva pa je bil italijanski lokal z dobro kavo in dobro ponudbo italijanskih vin. Tam so tudi gostje govorili italijansko.


Odločili smo se še za ogled gradu Hohenzollern, sedež pruske kraljevine, 25 km ven iz Tübingena. Na poti do gradu so razmere postale zimske, saj je bilo vsaj 25 cm snega. Plačali smo 2 EUR za parkiranje in se po zasneženi poti povzpeli do gradu. Grad je ogromen in impresiven, tu so pokopani pruski kralji, je v lasti pruskega princa in princese.


Škoda, ker je bila vidljivost v času našega obiska res slaba, saj smo bili v oblaku. Ogledali smo si tudi grobnici kraljev, zunaj so tudi njihovi spomeniki. Po ogledu smo si na parkirišču skuhali kosilo in se ogreli:) Pot smo nadaljevali do Heidelberga, starega univerzitetnega mesta z okoli 100.000 prebivalci in ki ga vsako leto obišče okoli 3,5 milijona turistov. Znano je po gradu (sicer pretiravajo, da je to tretja največja znamenitost v Evropi, za atensko akropolo in Versaillom), najdaljšo peš cono, ki je dolga 1,6 km in starem mostu Alte Brucke, ki gre čez reko Neckar. V mesto smo prispeli zvečer, parkirali pred eno od fakultet ob reki in cesti, kjer smo tudi prespali.(N49.415494 E8.712407) Stari del mesta je poln lokalov, nočno življenje je pestro, polno je mladih. Našli smo dobro Illy kavico in Aperol v Italian coffe housu, večer pa zaključili v Hard rock caffe-ju.


Zjutraj je Primoz odtekel svoj jutranji spoznavni krog mesta, do gradu, potem pa smo se lotili ogleda starega dela mesta po poti, ki jo predlaga vodič. Vmes smo se povzpeli na grad, šli na vodeno turo, da smo videli tudi notranjost gradu. Grad je ogromen, nekateri deli so porušeni, znan je tudi po nekoč enem najlepših vrtov.


Ogled nas je čisto izmučil, zato smo našli indijsko restavracijo, da si malo okrepčamo. Poceni hrane z veliko izbire v Heildebergu res ne manjka. Sprehodili smo se še po celi peš coni, preizkušali vse od pice do kostanja za 6 € (v Ljubljani je torej še poceni). Vmes smo si prislužili kazen 15€, ker so čistili cesto, mi pa smo imeli parkiran avtodom.



Naslednja postaja je bil Bad Wimpfen, majhen kraj ob reki Neckar s starim delom mesta in hišami kot iz pravljice o Janku in Metki. Gre za romantične obrtniške hiše. Spali smo na PZA (N49.229443 E9.167892) pri železniški postaji za 2 €.


Zjutraj je deževalo, pa zeblo nas je, ker plin ni delal, zato smo šli ogled mesta. Najprej smo napadli pekarno, kar je bil vsakodnevni obred Anžetovo preizkušanje kajzeric in ostalih vrst kruha. Kava je bila tradicionalno zanič, zato pa mesto zelo simpatično. Povzpeli smo se na stolp, v katerem živi ena gospa, čist hudo.


Ker mesto ni veliko, je ogled mesta minil hitro.. Pot smo nadaljevali do Heilbronna, parkirali na PZA(N49.130581 E9.204098) malo izven mesta, tako da smo imeli prijeten sprehod ob reki. Mesto samo ni nič posebnega, videli smo veliko astronomsko uro na mestni hiši in cerkev, šli na kitajski fast food in se še sprehodili v ogromni množici ljudi. Nismo pa našli nobenga kofetka. Primož je uspel popraviti plin (tokrat je crkil duocontrol), tako da smo se spet lahko greli na polno, jupi:)

Zvečer smo prispeli v Stuttgart, glavno mesto zvezne dežele Baden-Württember, našo zadnjo postajo. Spali smo v kampu Cannstatter Wasen (N48.793299 E9.218911), ki je čisto blizu Mercedes-Benz in Porsche Arene in zraven Mercedes muzeja.


Tisti večer je bilo okoli vseh teh točk vse kot izumrto, potem smo le našli en ogromen lokal in seveda takoj ugotovili, da so cene v Stuttgartu višje kot v manjših krajih. Zjutraj smo šli peš mimo obeh aren in si ogledali napovednik koncertov še za 2013, ki je res bogat. Seveda smo se morali ustaviti še v uradni trgovini z navijaškimi pripomočki Stuttgartskega nogometnega kluba, kjer sva Anžeta komaj ven odvlekla. Potem smo šli do Mercedes-Benz muzeja, ki v sedmih nadstropjih prikaže vso zgodovino razvoja znamke Mercedes-Benz z veliko avtomobili, audio guidom.



Par ur notri mine hitro, fanta seveda bolj navdušena kot jaz. Potem smo šli z S-bahnom v center mesta do glavne železniške postaje in potem smo se sprehajali po nakupovalni peš coni z neverjetno množico ljudi. Pravi šok po manjših prijetnih mestecih. Šli smo na kosilo v kitajsko restavracijo, saj so bile tudi pred vsemi oblikami hrane vrste. Po kosilu je sledilo iskanje kofetka, tu ni bilo sreče, saj smo dobili neverjetno zanič približek. Potem smo si ogledali nekaj znamenitosti v starem delu, od Dvornega trga, kjer je mogočni Novi dvorec (Neues schloss), Altes Schloss in Schillerjev trg, kjer so gotska cerkev in Alte Kanzlei.


Do ogleda 58 metrov visokega stolpa pri železniški postaji se je že stemnilo, prav tako smo ugotovili, zamudili ogled planetarija, baje enega najbolj modernih. Poslušali smo tudi kar nekaj ciganskih bandov, ki so dobro igrali.


Sicer pa je Stuttgart eno najbolj zelenih mest, od centra pa so vse naokoli poseljena pobočja s hišami in vinogradi, kar zgleda zelo lepo in ga naredi zelo prijaznega. Našli smo prav prijeten italijanski lokal z dobro izbiro vina in se tam zadržali kar nekaj časa. Anžeta pa so predvsem skrbele Hallowen maškare. Ko smo odhajali iz mesta, se je seveda žur šele začenjal. Z vlakom smo prispeli na našo postajo, tam je bil pa kup policistov in kmalu smo ugotovili, da se je končala tekma Na Mercedes- benz areni, kjer je igralo domače moštvo VfB Stuttgart tekmo za pokal. Množica ljudi se je valila proti mestu, ampak je bilo vse mirno.

Pred odhodom domov smo si ogledali še Porsche muzej, ki prav tako nanese 8€ za odraslega, otrok pa ima prost vstop.


Porsche muzej je ravno na drugem koncu mesta, zraven je tovarna, upravne stavbe, na parkiriščih pa parkiranih ogromno Porschejev zaposlenih, toliko jih pa težko vidiš na kupu. Muzej je manjši kot Mercedesov, so pa avtomobili boljši:) Kava v lokalu je dražja, spominki tudi:) pot domov pa se ni začela ravno obetavno, saj je bil takoj, ko smo zavili na avtocesto, zastoj in je trajalo kakšno uro, da smo lahko zavili dol, saj je bila zaprta. Ker je bila povsod gužva, smo parkirali ob cesti in si raje skuhali kosilo. In gneča se je ravno sprostila.
Še nekaj fotk je na pikasi.