ponedeljek, 05. junij 2017

Portorož, Vremščica

18.-19.3.2017

Soboto dopoldne sva (tokrat brez Anžeta) izkoristila za izlet na Vremščico. Našo Magdo sva parkirala v Senožečah, na parkirišču ob cesti, kjer je blizu tabla in začetek markirane poti (45.720846, 14.039173).



Pot gre najprej skozi Senožeče, potem pa se začne vzpon. Primož je imel odpravo z monociklom, jaz peš.



Info: Vremščica je greben, ki se med Postojnskim poljem in dolino Reke razteza od Divače do Pivke. Njen najvišji vrh (Velika Vremščica, Vrbanov vrh ali Gora sv. Urbana) je eden zadnjih tisočakov na Slovenski planinski transverzali proti morju. Ena najdaljših, pa tudi najbolj položnih poti na vrh Vremščice vodi iz Senožeč. V začetku se boste sprehodili skozi gozd, doživeli prve razglede na vrhu Slatne, se spustili v Virbašnji dol, kjer boste morda opazili konje, in se končno mimo Bukovega vrha povzpeli po razglednih travnikih do cilja; kot nalašč torej za zanimiv družinski izlet.
Za pot do vrha sva potrebovala dobro uro in pol (označeno je 1 ura in 45 minut), tam pa naju je pričakala močna burja, tako, da se nisva prav veliko zadrževala na vrhu. Na celi poti nisva srečala prav veliko ljudi, je pa Primož od vsakega dobil kakšen komentar zaradi vožnje z monociklom:)
Popoldan sva nadaljevala do PZA-ja v Marini Portorož, kjer so nas že pričakali prijatelji. Nečaku smo zapeli za rojstni dan, pojedli torto in se potem odpravili v Hotel Slovenija, kjer smo bili dogovorjeni za večerjo v okviru Tedna restavracij. Hrana zelo dobra, smo bili zelo zadovoljni.



Nedeljo smo izkoristili za zabušavanje, piknik, zraven pa smo imeli še ogled preizkušnje Urbani Gladiator. Sploh plazenje po blatu pod električnimi žicami medtem, ko te špricajo z vodo… hm…



Popoldan smo preizkusili našo novo anteno in si ogledali še tekmo skakalcev, potem pa via domov.




Portorož, dolina Glinščice

25.-26.2.2017
Smučarijo smo malce prekinili z vikendom na morju. V soboto popoldan smo se pridružili prijateljem v Marini Portorož (zimska cena za nas tri je bila 19 evrov). Vreme je bilo lepo sončno, kakšne prave toplote pa še ne, tako, da smo se zunaj še pošteno oblačili in pokrivali z odejami. V nedeljo zjutraj smo se martinčkali na soncu, potem pa smo šli hodit v dolino Glinščice, meni osebno zelo lepa pokrajina.



Info: Glinščica je ena od tržaških rek, ki izvira nad vasjo Klanec pri Kozini in teče proti morju po kraških tleh. Tekom stoletij je tako nastala kanjonska dolina med hribom Stena in Kraškim hribom (danes v Italiji). Dolga je samo dvanajst kilometrov, a je prava zakladnica zanimivosti, zaradi česar je bila v večjem delu leta 1996 razglašena za naravni rezervat. V dolini reke Glinščice (v italijanščini Val Rosandra) je več naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vredne ogleda: slap Supet, stene Kraškega roba, nekdanji Rimski vodovod, traso nekdanje železnice, cerkev sv. Marije na Pečeh, jamo... V dolini je veliko peš poti različnih težavnostnih stopenj. Na vseh opisih poti je zapisano, katere "interesne" točke se lahko spotoma obišče. Izhodišče je v Bljuncu (Bagnoli Superiore), majhno naselje pod hribom Malega Krasa. V vseh opisih svetujejo parkiranje pri sprejemnem centru v Boljuncu.

Glede na to, da smo dolino do vasi Botač in progo bivše železnice že prehodili, smo tokrat izbrali vzpon na Mali Kras, ki se začne takoj pri sprejemnem centru (45.612302, 13.857964). Najprej prečkaš reko in nadaljuješ vzpon. Na poti smo si ogledali jamo, potem pa nadaljevali proti vrhu. Z vrha je krasen razgled na Tržaški zaliv. V dolino smo se spustili mimo plezalnih sten, nam je pa zmanjkalo časa, da bi nadaljevali še do konca doline (vas Botač) ali do slapu. Na poti v dolini je bilo kar precej sprehajalcev, kljub že kar pozni uri. V vasi Boljunec smo si v lokalu privoščili še dober kapučino.











petek, 02. junij 2017

Smučarska sezona 2016-2017


Letošnja sezona nam s snegom ni bila ravno naklonjena, je bilo pa zato res veliko sončnih dni. Kot vedno smo smučišča izbirali glede na vremensko napoved in količino snega. Novost v tej sezoni je bila,  da v Nassfeldu v Tropolachu (na velikem parkingu pod gondolo 46.609552, 13.282294) kemperjem ne pustijo več prespati (en vikend smo se še pregovarjali, potem smo nehali). 


Smo pa zato odkrili St. Osvald (46.814292, 13.803253) kot kemperjem zelo prijazno parkiriščeJ Turracher (46.923623, 13.872020) je klasika, do sredine januarja smo bili tam bolj redki obiskovalci, potem pa je bilo na vikend tudi 20-30 kemperjev, sami Slovenci. Še čudno, da tam pustijo. Eno noč smo preizkusili tudi tamkajšnji PZA (46.914071, 13.872768) (zmanjkalo nam je elektrike). Najboljša letošnja smučarija je bila na Moelltalu (46.980287, 13.051734) decembra in marca po pošiljki snega, med zimskimi počitnicami pa smo raziskali Vzhodno-Tirolska smučišča Kals-Matrei (46.989686, 12.543051 oz. kamp 47.019187, 12.636760), St. Jakob in Lienz (46.840996, 12.774293). Kals-Matrei je odlično zahtevno smučišče z veliko naravnega snega in prekrasnimi razgledi na Grossglockner. St. Jakob pa nas je prijetno presenetil – sicer je manjše družinsko smučišče z žal precej starimi napravami, proge so pa odlične. Lienz nas pa ni prepričal.
Po smučiščih smo smučali takole:
26.-27.11.2016 Katchberg (januarja kemperjem prepovedajo parkiranje/spanje)
December 3 vikendi na Turracherhohe
30.12.-2.1.2017 Silvestrovanje v Kranjski gori, smučarija Nassfeld
7.-15.1.2017 Smučarski dopust: Nassfeld, Kals-Matrei, St. Jakob, Lienz, Gerlitzen
27.-29.1.2017 Turracherhohe
10-11.2.2017 Arnoldstein, St. Osvald
17.2-19.2.2017 St. Osvald
4.-5.3. 2017 Turacherhohe
11.-12.3.2017 Moelltal, St. Osvald
13.-14.2.2016 Nassfeld
19.-21.2.2016 Turracher, Gerlitzen
24.-26.3.2016 sobotno smučanje Moelltal (spanje v Trbižu), v nedeljo smo navijali za naše skakalce v Planici