Mariborski bike park je baje v tem obdobju edini obratujoči park v Evropi so se pohvalili Mariborčani. Pod spodnjo postajo vzpenjače imajo sedaj tudi PZA (18 evrov na noč, imajo WC, tuše, vodo, elektriko in izpust 46.532983, 15.597964). Smo bili pa seveda edini kemper v soboto zvečer, ko smo prispeli.
Ko prispeš do vzpenjače, moraš poklicati (številka zapisana na tabli pred rampo) in potem pride zaposleni, ki skrbi tudi za gondolo. Dobiš tudi kartico za WC in tuše, kavcija 20 evrov. V bližnjo pizzerio in gostilnico Cantina smo želeli na kakšen kozarček vina in pizzo, pa je bilo popolnoma zasedeno. Tako smo pristali v fast food lokalu OK Peggy.
V nedeljo zjutraj nismo vstali najbolj zgodaj, tako, da so mimo nas že množično hodili pohodniki. Nismo vedeli, da je Mariborsko Pohorje tako priljubljena pohodniška točka, res ogromno ljudi. Gondola prične obratovati ob 10-ih, tako, da sta se fanta v miru opremila (celodnevna karta za odraslega pride 24, za otroka 16 evrov). Ja, zdaj je še ne 13-letni Anže postal ljubitelj downhilla…
Fanta sta se vozila po različnih progah (en del gre tudi po progi, kjer je potekal svetovni pokal). Ja, jaz pa navdušena. Sicer so bili v bike parku tudi tujci, od Italijanov, Hrvatov in Avstrijcev, je bila kar gneča. Jaz sem šla do vrha zgornje postaje peš (glej opis spodaj), na vrhu pa smo se dobili. Sem ju še malo pofotkala pri spustu. Do vrha večina ljudi ni šla, se je večina res že odločila na kateri od vmesnih postojank, da bo dovolj. Je pa na vrhu več ljudi, ki pridejo tudi z avtomobilom ali vzpenjačo. Izkoristili smo res lep sončen jesenski dan in fanta že komaj čakata na naslednjo priložnost.
Tole je pa opis poti, ki sem ga našla na internetu in opisuje vzpon od spodnje postaje pohorske vzpenjače do vrha gondole (1 uro in 20 minut sem potrebovala do vrha):
Med pohodniki je najbolj obiskana pot tista, ki poteka po smučarski progi. Začne se pri spodnji postaji pohorske vzpenjače pri 328 m in se zaključi na 1042 m nadmorske višine na zgornji vzpenjači gondole. Pot lahko najprej začnete na bolj položni makadamski cesti, ki se vzpenja na desni strani gondole ali pa kar po nekoliko bolj strmi poti po smučarski progi Čopka, ki se vije pod gondolo.
Na Trikotni jasi naš čaka prva postojanka, do katere imamo največ pol ure hoje in kjer se poleg koče, ki ponuja številne jedi in pijače, nahaja tudi adrenalinski park. Od tam pa se lahko tudi spustimo v dolino s PohorJet-om, ki je nekakšno poletno sankanje in kateri nam bo zadal pravo mero adrenalina, da se bomo želeli spustiti vedno znova in znova.
Če nadaljujemo svojo pot navzgor, nas čaka najbolj strm del, kjer se po slabe pol ure hitrejšega bitja srca, spočijemo na naslednji postojanki – koči Luka. Ta ponuja v poletnih mesecih tudi svežo, pohorsko vodo, speljano iz bližnjega potoka. Velika prednost pa so ležalniki, ki so, primerno našim utrujenim nogam, tudi zasedeni.
Veliko pohodnikov se na tej točki odloči, da so za tisti dan zase naredili dovolj, zato odidejo nazaj v dolino. Ostali pa nadaljujejo pot proti vrhu in se po še zadnji večji strmini zadovoljni odpravijo proti hotelu, kjer si privoščijo zasluženo pijačo.
Za nek zmeren tempo hoje boste tako porabili približno uro in pol, da boste prišli na cilj. In verjemite, razgled in svež zrak vam bosta poplačala ves trud, ki ste ga vložili v pohod. Pa tudi sami boste zadovoljni, ker boste naredili nekaj zase.
