Red bull air race, Rovinj

Vikend 12.-13.4.2014

Aleš je že pred kakšnim mesecem dal idejo za ogled Red bull air race tekme, rezerviral kamp Porton Biondi in nabavil karte. Prijatelji so šli v Rovinj že v petek, mi pa smo šli še na koncert Jinxov in bili malce utrujeni ob zgodnjem sobotnem jutranjem vstajanju. Ampak napovedovali so 60.000 ljudi v Rovinju, tako da smo se na pot odpravili že ob 7-ih zjutraj. Pa ni bilo nikogar na cesti in tudi sobotni obisk ni bil ravno velik glede na vse predvidene kapacitete. Kamp je bil čisto zraven prizorišča tekme, tako da smo se malo sprehajali notri in ven. Dobro, da je Aleš rezerviral kamp že pred 1 mesecem, ker je bil nabito poln... Večina si je kar na travi v kampu prinesla stole in gledala tekmo kar od tam.

Svetovno prvenstvo akrobatskih pilotov Red Bull AirRace, so letos spet uvedli po treh letih premora. Gre za tekmovanje najboljših pilotov, ki z maksimalno hitrostjo 420 km/h letijo med ovirami 25 m nad tlemi in se vmes obračajo... Noro in meni na začetku prav strašljivo. Počasi se potem navadiš... Sobota je bila namenjena tekmi challengerjev ter treningu in kvalifikacijam mastersov-najboljših 12. Slovenec Peter Podlunšek je na tekmi challengerjev osvojil 3. mesto. Vmes smo gledali še akrobacije reaktivcev, ki so bile zelo atraktivne, pa padalce in letalo DC3.
Po koncu sobotnega programa smo se odpravili do Rovinja, kar sprehod, na večerjo k Giovanniju Gianninu. Tudi tam je bilo zelo pametno, da smo imeli rezervacijo, saj je bilo v Rovinju veliko ljudi. Jedli smo ribje predjedi, 2-kilogramskega brancina pečenega s krompirčkom in zelenjavo in res je bilo odlično. Še otroci so mlaskali in se navduševali. Po večerji smo naredili še en giro po Rovinju, na glavnem trgu je bil koncert, na manjših trgih so si ljudje naredili svoje zabave. Lepo je videti poln Rovinj sredi aprila.
V nedeljo smo si privoščili dolgo spanje, potem mal rekreacije s tekanjem na hrib za kampom, otroci so se preganjali s kolesom po kampu, trenirali smo slackline, potem si pa privoščili roštiljado.

Ravno vse smo uspeli opraviti do tekme. V nedeljo je bila slika drugačna, saj so se že od zjutraj valile trume ljudi po Rovinju. Ko smo prispeli na prizorišče, je bilo že precej polno.

Prvi del tekme smo gledali na pomolu, pa se ni nič slišalo, potem pa smo se prestavili k travniku, kjer je bilo vzdušje čisto drugačno, saj se je videlo na ekran in slišalo komentatorja. Na koncu je zmagal Avstrijec Hannes Arch. Predvidevali smo, da se bo Rovinj zabasal po tekmi, nismo pa pričakovali, da bo to trajalo skoraj do 10-ih zvečer... Šele takrat se je promet sprostil in smo se odpravili domov. No, vmes smo dali otroke že spat, domov pa prispeli ob pol enih.

Katchberg, Planica

Vikend 21.3.-23.3.2014

Zame končno vikend brez službenih obveznosti, juhej. V soboto smo šli smučat na Katchberg, ker je bila tam precej lepša napoved kot v Italiji, pa še znižane smučarske karte so imeli www.skipasstravel.si (za 29 EUR). Kot običajno, smo v petek prispeli pozno zvečer, mi in prijatelji smo bili edini avtodomarji na parkirišču. (N47.061398 E13.614642)
Tudi tokrat je bila smučarija zelo spomladanska. Smučišče je sicer res veliko, proge zgledajo fajn, vendar je bila leva stran zaprta zaradi vetra, tam je zgledala sploh zelo obetavna proga. Vmes smo si privoščili obvezno malico, no pri Avstrijcih je to omejeno na precej nezdravo hrano… Anže in Žiga sta bila neumorna s smučarijo izven prog. Ko smo že vsi obupali, bi onadva še vztrajala. Sneg je bil pa res grozn, ena sama čofta. Spomladanska smučarija…

Pozno popoldan smo se odpravili še po špecarijo v Trbiž in se parkirali v Ratečah nasproti Kompas Shopa. (N46.497079 E13.703849) Je že začelo pošteno deževati, napoved za nedeljo je bila obupna, tako da je bil poleg nas in prijateljev, le še en avtodom. No, mi smo končno uspeli proslaviti nov kamper prijateljev, že zelo izmučena od Planice se nam je pridružila še Tjaša.

Za nedeljo smo imeli namreč karte za Planico, Sandra je rekla, da gre, pa če ošpičene prekle padajo. Pa smo šli. V Planici nam niso pustili, da bi parkirali, so nas poslali do Kranjske gore. Potem smo šli s kombijem do Planice, pridružili so se nam še eni prijatelji. Prevoz do Planice imajo dobro organiziran, avtobusi in kombiji vozijo neprestano. Na srečo smo imeli VIP karte, tako da smo se med čakanjem lahko dali na suho in toplo.

Otrokom in Sandri se je ful dogajalo. No, naši so bili res dobri, Peter Prevc je zmagal in postavil rekord skakalnice. Vreme je bilo sicer res obupno, ampak smo bili med najvztrajnejšimi navijači. Na koncu je bilo potrebno pričakati še skakalce, ki so dali avtograme otrokom in se potrpežljivo fotkali z vsemi nami. Super vikend je bil, na koncu vsi navdušeni.

Piancavallo

Vikend 14.3.-16.3.2014

Ta vikend smo se odločili za Piancavallo, enega od smučišč Promotur, ki ga še nismo preizkusili. Drugi razlog je bil, da proslavimo nov avtodom naših prijateljev. Mi smo prispeli pozno zvečer, po 3 urah vožnje, midva z Anžetom v glavnem prespala vožnjo, Primož pa čisto navdušen nad tem kako se dvigneš na 14 km iz nižine na 1.300 nmv. Na PZA (N46.111981 E12.514279) nismo mogli iti, ker je bila rampa zaprta, smo parkirali kar zraven na enem od parkirišč, kjer je že bilo precej italijanskih avtodomarjev, ki (kot običajno) ne upoštevajo pravil, daje parkiranje strogo prepovedano za kemperje.

Smo se ravno odpravljali spat, pa nekdo potrka in Aleš pove, da odhajajo domov, ker je Lara pobruhala cel kemper in nimajo kje spati… Grozn… Dali so nam svojo prijavnico za PZA, tako da smo se takoj zjutraj prestavilit ja. PZA ima sicer prostora za 70 kemperjev.
V Piancavallu je bilo še ogromno snega, ko voziš po mestu so nori kupi snega. V soboto smo presmučali celo smučišče (celo smuščišče je od 1.300 do 2.000 nmv), je bilo zelo toplo, tako da je bila kar čofta.

Proge so dolge, kar strme, veliko Primorcev obiskuje to smučišče. Popoldan smo se odpravili mal po mestu, hoteli nabaviti kakšne dobrotke v marketu. No, Piancavallo je najbrž nekoč bilo mondeno smučišče, zdaj se vidi, da je od tega že kar kakšnih 20-30 let. Kakšni kompleksi zgledajo prav žalostno. Smo našli supermarket, zgledal kot tisti v Barbarigi na koncu sezone, ko lahko kupiš samo še par osnovnih zadev… No, nabavli smo kruh in se odločili še za obhod po lokalih. Obdelali smo tri, pa se je videlo, da sezona že proti koncu, je bilo vse bolj izumrto.
Nedelja je bila krasna, sončna in topla, fanta sta šla na dopoldansko smuko, jaz delala za službo. Ko sta prišla nazaj, smo dali ven stole in mize, zunaj jedli kosilo, brali in uživali sonček. Se nam kar ni šlo domov.

Nazaj grede smo šli čez Aviano, ki je v dolini, 14 km od Piancavalla. Se vidi, da je tu ogromna Nato baza, črncev v mestu je vse polno. Šli smo še v eno ornk nabavo v Coopa in potem via domov.

Trbiž

Vikend 7.3.-9.3.2014

Po tritedenski pavzi, vikendih slabega vremena in mojih delovnih vikendih, je končno napovedano sonce. Odločimo se za Trbiž, ker je blizu, v nedeljo popoldan imamo vsi kup obveznosti. V petek pridemo pozno zvečer, PZA v Trbižu je bil že zaseden, tako da smo parkirali kar na parkirišču. V soboto je krasen sončen dan, napoved je bila zelo toplo, tako da se je zjutraj mudilo na smučanje. Presmučali smo vse proge v Trbižu, odlična je »ta črna« Priesnig, smo bili čist utrujeni. Kljub toplemu vremenu, je zdržala skoraj do dveh. Ko smo se vrnili na ta smučišča v mestu, je bila tu cela čofta. Anže in Žiga se nista dala, sta smučala do štirih, sama. Prvič za devetletnika, vsi ponosni. Ostali smo dali stole in mizo v sneg in uživali na sončku. Kako paše spomladanska smučarija.
Po šolskih popoldanski obveznostih smo šli odrasli na en giro po mestu, mal v šoping, mal na aperole (za 2,5 EUR za razliko od ljubljanskih…), otroc so uživali, da so ostali sami. V nedeljo so šli otroc, Aleš in Primož smučat, jaz sem bila delovna za službo, Sandra se je pa lotila čistke avtodoma. Vmes sva si privoščili en sprehod po sončku do mesta in dobro kavico. Po kosilu smo se odpravili domov, da se izognemo gneči z Vitranca in na kup popoldanskih obveznosti.