Vrsar

Vikend 14.2.-16.2.2014

Namesto za smučarski vikend smo se tokrat odločili za morje in napovedanih 16 stopinj. Fanta in prijatelji so šli v Porto Sole v Vrsarju v petek po službi. Sobotno dopoldne so bile na sporedu športne dejavnosti, kolesarjenje, monocikel in tek. Kamp je presenetljivo poln, sicer je eden redkih (če ne celo edini), ki je v Istri odprt celo zimo. Popoldan si privoščimo roštiljado, jaz se jim pridružim ravno pravi trenutek (po delovni soboti).

Vsi kamperisti in prikoličarji so popoldan in zvečer na toplem, mi se pa ne damo, izkoristimo zunaj. Zvečer nas vseeno malo preveč zebe in gremo poslušat skoke notri-in dočakamo novo Prevčevo medaljo, juhej.

V nedeljo zjutraj Aleš in Primož odtečeta jutranji giro, potem pa smo se prestavili v Zambratijo.

Zaparkirali smo se ob morju, si dali ven stole in mize (zunaj je res 16 stopinj), Aleš je kajtal, otroc bajkal, s Sandro pa sva kofetkali in brali.

Vikend zaključimo v Buščini, na "valentinovem kosilu", njami.

Zoncolan, Trbiž

Vikend 24.-26.1.2014

Končno je napovedan lep sončen vikend in odločimo se za Smučanje v Zoncolanu(46.513959, 2.955309). Prispemo v petek zvečer, avtodomov je bilo na parkirišču kar veliko. Ker nismo bili pravilno parkirani, se zjutraj policistka odloči napraviti red in začne fotografirati vse napačno parkirane in nas pozove, da se premaknemo na zadnji konec parkirišča. Sobotno jutro je idealno, sonček, dovolj snega, temu primerno tudi precej ljudi. Otroc se najprej preganjajo po snow parku, smučamo tudi do Ravascletta in z gondolo nazaj. Proti večeru se odpravimo do Trbiža, da bomo v nedeljo bliže domu, ker Anže popoldan praznuje.

Spali smo na camper-stopu za 15€(46.503477, 13.572212). Kljub ne preveč lepi napovedi, je bila tudi nedelja sončna in spoznavamo smučišče v Trbižu. Presmučali smo v glavnem vse kar je bilo odprto, šli smo vse do Višarij. Smušišče sploh ni slabo. Sandra dopoldne izkoristi za saldi, jaz pa fouš. No, smo se pa zato nasmučali v sončnem vremenu. Zaključimo malo prej, ker se nam seveda že mudi na Anžetovo praznovanje.

Turracher Höhe

17.1.-19.1. 2014

Vikend smučanja na 1800 metrih nad morjem v slabem vremenu. Spali smo na parkingu (N46.924117 E13.871664) pri vlečnici, tokrat sva bila sama z Anžetom, brez Maruše. Smučali smo skupaj s prijatelji v sosednjem ADju.
V nedeljo dopoldne je med smučanjem zapadlo par cm snega, temperatura je bila okoli 0 in komaj smo se izvlekli iz parkinga brez verig. Spustili smo se raje na severno stran in naredili še en ovinek po Avstriji na poti do doma. Na južni strani je namreč klanec označen s 23% naklonom.

Smučarski dopust Zoncolan 2014

7.1.-14.2014

Smučarski dopust smo malo prestavljali, ker napoved ni bila ravno obetavna (prednost avtodoma). Na pot smo se odpravili v torek po službi, napoved je bila še kar lepa in v Zoncolanu je bilo, za razliko od slovenskih smučišč, dovolj snega.

Ker smo se tokrat odpravili na dopust za cel teden, smo imeli s sabo še dodatnih 100 litrov vode. Ker smo bili na smučariji v terminu, ki je res čisto off season, nas je bilo čez teden res malo na smušišču. Kelnarji v hotelu in gostilnah so se čez teden neskončno dolgočasili, tako da so nas kmalu že vsi poznali. Imeli smo kar precejšnjo srečo z vremenom in kar nekaj sončnih dni.

Čez teden smo bili edini kamperisti, za vikend jih je pa prišlo kar nekaj. Pridružili so se nam tudi dvoji prijatelji s kamperji, tako da smo že drugo leto zapored proslavili Anžetov rojstni dan na parkirišču in preizkusili kako gre lahko 11 ljudi v en kamper. Večer smo zaključili z Mojo Slovenijo in se prav zabavali (Gregor vse ve...).

Čez dan so otroci v glavnem skakali v snowparku in se neskončno zabavali.

Popoldan so se še metali v sneg ob parkirišču. V nedeljo popoldan je bilo parkirišče tako polno, da so kemperji komaj lahko ven odpeljali, kakšno ogledalo je bilo tudi poškodovano... V nedeljo zvečer smo ostali mi in še en goriški avtodom. Zvečer smo se morali zapeljati do Tolmezza, ker nam je zmanjkalo elektrike. Izlet smo izkoristili za nakup hrane in se potem vrnili v Zoncolan. V ponedeljek smo bili spet sami na smučišču, tudi vreme je bilo kar lepo. Zvečer smo se prestavili v Kranjsko Goro, da smo se priklopili na elektriko in spraznili. Kranjska Gora je pa izgledala res ubogo s krpicami snega. Ponoči je začelo deževati, tako da je torkovo smučanje odpadlo in smo izkoristili za nabavo špecerije v Trbižu. In potem smo se odpravili kar domov, da smo se po enem tednu imeli še čas v miru razpakirati.

Božično-novoletni prazniki, Trbiž, Kranjska gora

Novo leto 2014

Glede na to, da smo nabavili letno karto za Promotur smučišča (Zomcolan, Piancavallo, Trbiž, Forni di Sopra in Sella Nevea), smo se odločili, da bomo božično-novoletne praznike preživeli malo v Trbižu, malo v Kranjski gori, zraven pa vse skupaj skombinirali z delovnimi obveznostmi. Vremenska napoved ni bila ravno obetavna, tudi snega je bilo malo, v Kranjski gori resnično zelo žalostno. Parkirali smo se na parkirišču za kemperje v Trbižu (15€ na noč), cel dan je deževalo, tako da smo zabušavali. Naslednji dan je šel Primož v službo, vreme je bilo mnogo lepše, edini problem je bil, da sedežnice v Trbižu niso delale. No to je namreč pomenilo, da sva se z Anžetom morala prestaviti do Višarij, jaz pa še nikoli nisem vozila naše Magde. No, pa je šlo tudi to. Parkirala sva se spodaj na parkirišču in se odpravila smučat. Delal je le zgornji del smučišča, tako da je bila kar gneča na smučišču. Primož je prišel proti večeru, spali smo kar na parkirišču. Naslednji dan smo smučali vsi trije, smo imeli še kar lepo vreme.

Vmes smo si privoščili hot dog, bombardino in vine brulle v jurčku spodaj pri gondoli. Zvečer smo se prestavili na parkirišče v Trbiž in se zapeljali do KG h Kolencem na tajsko večerjo. Ponedeljek je bil deloven za oba, tako da smo se v nedeljo vrnili s Primoževim avtom domov, Magdo pa pustili na parkingu v kg. Pozno popoldan smo se vrnili nazaj, se v Vopi zmenili s prijatelji, da se še izljubimo pred novim letom, ker so oni potem praznovali v Ljubljani. Primož je tudi na silvestrovo moral iti v službo, Klemen, Anže in jaz pa smo šli za par ur smučat na Višarje. Po popoldanskem počitku smo se s Tjašo, otroci in ostalimi dobili v Kosobrinu in pričeli s pripravami na novo leto. PZA v Kranjski gori se je popoldan začel polniti, ljudje so prihajali od vsepovsod. Večerjo smo imeli potem pri Kolencih, so se pridružili še eni prijatelji s 3 otroci (ki hodijo naokoli s prikolico), tako da tudi njim dolgčas ni bilo. Novo leto smo dočakali v Kosobrinu, plesali na dobro muzko, otroci pa so se zabavali predvsem z ognjem.

Okoli dveh jih je zmanjkalo, nekaterih nas še ne in smo nadaljevali pri Šurcu v
Podkornu. No, taksi na relaciji Kranjska gora-Podkoren nanese 10€. V jutranjih urah smo se vrnili nazaj v Kg, edino živahno je bilo v še v Vopi, pa nas ni preveč mikalo, tako da smo šli raje spat.

Prvi januarski dan je bil krasen, sončen. Fantje so šli smučat, midve s Tjašo in otroc pa smo izkoristili malo sonca in kofetkali po Kg. Popoldan smo se morali vrniti že domov, ker je bil naslednji dan že deloven.

Palmanova, Portogruaro

Vikend 29.11.-1.12.2013

Tokrat smo se odločili za bližnje italijanske kraje, Palmanovo smo imeli že dalj časa v planu. Mesto je bilo zgrajeno v 16. stoletju z obzidjem v obliki deveterokrake zvezde. Obzidje je mesto varovalo pred vdori, ima pa troja vrata z obdanim jarkom. Mesto, ki nikoli ni zares uspelo in ga sedaj poznamo predvsem po šopingu, kljub temu, da je že od leta 1960 spomenik mednarodnega pomena. Spali smo na parkirišču znotraj obzidja (N45.907791 E13.310839).

Zjutraj smo se sprehodili po centru, šli najprej v slaščičarno na odličen kofetek in fanta na dobrote. Osrednji trg je lep, tudi cerkev, vendar ni nobenega pravega utripa.

Prehodimo mesto okoli obzidja, lep sprehod.

Privoščimo si še kosilo in potem se odločamo kam naprej, ker tu ni več kaj početi. Pa se odločimo za Portogruaro, še en kraj, ki ga ponavadi samo prevozimo.
Parkirišče, kjer se da sicer spati, je tokrat zasedeno (N45.778158 E12.834319), ker imajo postavljen zabaviščni park. Odpravimo se najprej do sosednjega kraja Concordia Sagittaria, ki izvira izpred našega štetja. Ogledamo si arheološke izkopanine pod Katedralo Concordia Sagittaria.

Na trgu, kjer parkiramo (N45.755664 E12.844582), je spomenik papežu Janezu Pavlu II., ki je bil tu na obisku. Zvečer se prestavimo v Portogruaro in ugotovimo, da imajo sejem in sploh cel žur. Po celem mestu so stojnice, en kup je sicer klumpa, je pa tudi ogromno kulinarične izbire in mi se osredotočimo bolj na ta del. Najdemo en super lokal in pred njim dočakamo koncert reagge-rock banda na ulici.

Ljudje se razživijo in plešejo kar na ulici, super je. Prespali smo na parkirišču od bolnice (N45.769624 E12.840027), je bilo ponoči čisto mirno.

Zjutraj nas zbudi sonček in 14 stopinj, edino precej je pihalo. Sprehodimo se po mestu še podnevi, zanimivo. Mesto izvira že iz leta 1140, prvotno je bilo obdano z obzidjem s petimi vrati, sedaj obstajajo še tri. Center mesta je bil zaradi sejma zaprt za promet, škoda ker stojnice zakrivajo tudi hiše, ki so prav lepe, v glavnem imajo spredaj vse oboke.

Čez center teče reka Lemena, na njen so tudi mlini.

Na trgu Piazza della Reppublica je zanimiva mestna hiša in v sosednji ulici je katedrala s postrani stoječim zvonikom. Ogledali smo si tudi Narodni muzej Concordie, kje imajo polno izkopanin, spomenikov, nagrobnikov, dekorativnih zadev, orožja in prikazuje zgodovino teh krajev.

V mestu je bilo polno ljudi. Pravo prijetno presenečenje tale Portogruaro. Nazaj grede na poti domov pa sledi še šoping v Ikei.