Tradicionalna prvomajska Garda je bila letos za nas skrajšana le na dobre 4 dni. Šli smo v sredo takoj po službi. Se je zelo mudilo, ker smo morali uloviti praznovanje Larinega rojstnega dne in polfinale Lige prvakov med Chelsea in Atletico Madridom. Kar nekaj družin naših prijateljev je že bilo tam. Ko smo prispeli, nas je že pričakovala Larina torta, smo zapeli in pohiteli v vilo Cain na fuzbal. Je bilo kar mrzlo, zato niso imeli big screena zunaj in smo si morali notri izboriti sedeže.
Naslednje jutro nas je zbudilo krasno vreme. Aleš, Klemen, Slavi, Deni in Mare so se odpravili na kolesarsko turo na 601-ko, ženski del in otroci s kolesi v Rivo, do lokala ob otroškem igrišču, kjer imajo odlične aperole:). S Tjašo in Sandro smo morale malo nadoknaditi čvekanje, otroci pa so se zabavali po svoje. Edini nesrečnež te Garde je bil Primož, ki je še na pol bolan in zelo kašljajoč dneve preživljal pred kemperjem. Popoldan smo šli še na kolesarsko turo do Arca, Kolenci in Bedenki pa so pripravljali vse za popoldanski piknik.
Bili smo kot pravi balkanci, z ogromnim roštiljem, dolgo vrsto miz in glasni:) Tjaša je vmes še otroke zapeljala s supom po jezeru, moja nečaka pa sta se kopala v jezeru z 12 stopinjami.
Zvečer pa smo se odpravili na ogled kolesarske tekme v Rivi.
Petek je bil deževen, tako da smo dan izkoristili za šoping in kofetke po Torbolah. Primož je bil varuška, ostali pa bolj leteči naokoli. Tjaša je skuhala odlično tajsko kosilo, počasi je ponehavalo deževati, tako da smo sedeli zunaj, dokler nas ni čisto prezeblo in smo se zavlekli noter in večer izkoristili za branje.
Sobotno jutro je bilo krasno sončno, Aleš in Klemen sta šla bajkat, Tjaša, Sandra in jaz pa smo si privoščile welness obred v Verdeblu. Pa še moj rojstni dan je bil. Bolnega Primoža pa smo spet izkoristili za varuška:) Popoldan smo izkoristili še za ogled bajk sejma, potem pa smo imeli še piknik za moj rojstni dan. Bil je cel kup otrok in bili smo najglasnejši v PZA-ju. Ob 10-ih zvečer smo jih priklopili na Mr. Beana, da nismo bili preglasni.
Nedelja je bila krasna, sončna s 25 stopinjami. Zjutraj sem odtekla na Monte Brione, potem pa smo s Sandro in Laro še malo jogirale na naši travci.
Domov se nam nikakor ni dalo. Še otroci so bili čisto nesrečni, ker so letos res uživali v družbi. Kot vedno je bilo premalo časa, da bi naredili vse kar bi želeli, zato smo se odločili, da pridemo še enkrat jeseni, da malo nadoknadimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar