Po božični pojedini smo bili zgodaj zjutraj že pokonci in na poti proti vzhodni Tirolski, da preizkusimo tudi ta, nam bolj oddaljena smučišča. Začeli smo v Sillianu, smučišču skoraj na meji z Italijo v Dolomitih (spomnim se ga, ko smo se vozili mimo v Italijanske Dolomite). Smučišče leži med 1.100 in 2.400 nmv. Parkirali smo nasproti gondolske postaje (46.749738, 12.432938), na parkingu pred hotelom.
Ni bilo nobenega drugega kemperja, pa nismo vedeli ali obstajajo kakšna »pravila«. Je sicer označeno, da je prepovedano za kemperje, ampak preganjali nas niso. Naslednji dan je prišlo še 5 kemperjev, pa so parkirali bolj stran od hotela, na travniku, tako da je mogoče tam bolj prav.
V soboto je bil krasen sončen dan. Na spodnji postaji seveda nobenega snega, ta se je začel tam nekje proti vmesni postaji gondolske žičnice.
Smučišče sicer ni prav veliko, delali sta pa dve sedežnici, nekaj vlečnic in pa proga do srednje postaje gondole je bila odprta. Kljub temu smo se zelo nasmučali, saj ni bilo nobene gneče. Poleg tega pa je znanje smučarjev ravno zelo nasprotno temu, kar smo videli na Moelltalu. Bilo je veliko Nizozemcev, očitno je tam neka njihova izpostava:) Pri 6-sedežnici je moderna, najbrž precej nova koča, ki ima spodaj tudi sobe, z malce boljšo ponudbo hrane (mogoče bližina Italije pomaga:)
Po smučanju smo se odpravili peš do vasi Sillian, smo iskali pizzo ali kaj podobnega. Ker je bil Božič, je bila večina gostiln zaprtih, pa smo našli neko slaščičarno na glavnem trgu s toastom in bruschetami, pa smo potem ugotovili, da je bila to napaka, saj je bil čez cesto en lušten lokal, kjer so stregli tudi bolj obetavne prigrizke. Zunaj je bila v glavnem mladina, sva bila midva povsod najstarejša. No, Anže pa najmlajši:) Na poti domov smo se ustavili še v jurčku pri spodnji postaji gondole, tam je bilo pa zelo veselo. Mladina že zelo razposajena, pela avtrijske pesmi… Smo se kar hitro odpravili nazaj v kemper.
Tudi v petek smo smučali v Sillianu in kljub temu, da so imeli tudi Avstrijci praznik, ni bilo prav veliko smučarjev. Napoved ni bila preveč obetavna, pa nas je kar kmalu presenetilo sonce. In spet smo se vozili gor in dol. Po smučanju smo se »povzpeli« še na bližnji grad, ki pa je v privatni lasti in je zaprt za oglede.
Smo šli samo okoli njega in nazaj dol. Ustavili smo se še v tovarni napolitank Loacker, ki je tudi v Sillianu in v njihovi trgovini nabavili veliko napolitank in čokoladic…
Nadaljevali smo proti Lienzu, kjer smo hoteli v šoping po hrano in nekaj športnih zadev, pa je bilo vse zaprto, le Sport 2000 je bil odprt in Primož je prišel do nove smučarske jakne:)
Potem smo se želeli prestaviti do Matreia, pa smo že pred tem zavili proti Kalsu pod Grossglocknerjem (smučišče je namreč Matrei-Kals). Po ene 6 kilometrih vzpona smo prispeli do Kalsa, kjer so že bile prave zimske razmere, nekaj cm snega na cesti, tako da je naš kemper že začelo zanašati. Tako se v Kalsu nismo upali nadaljevati do kampa za avtodome v Burgu, do katerega je bil 2-kilometrski vzpon. Zato smo se obrnili in se vrnili v dolino v Matrei. Tam so parkirali pri spodnji postaji gondole (46.989802, 12.543292) in do pol 2 ponoči poslušali žuriranje iz bližnjega lokala. Zjutraj sta bila zraven nas parkirana še 2 češka avtodoma.
Gondola se povzpne na 2.120 nmv in zgoraj je takšen zanimiv amfiteater gora vse naokoli. Najvišji vrh smučišča je Cimaross na 2.400 nmv in na vrhu te postaje sedežnice je moderna restavracija Adler Lounge s krasnih razgledom naokoli (no, ta dan razgled ni bil ravno krasen).
Tudi tu so imeli probleme s snegom, odprte so bile večinoma le proge v Matreu, v Kalsu samo ena. Proge so bile tu precej bolj zahtevne kot v Sillianu in ker tudi tu ni bilo gneče, smo res veliko smučali. Vremenske razmere so bile skoz slabše, na koncu je že snežilo.
Ker je bilo za nedeljo napovedano precej obilno sneženje, smo se prestavili bližje domu, pa smo izbrali Nassfeld. Vmes smo se ustavili v Lienzu v nabavi za hrano, saj so bile trgovine končno odprte, naš hladilnik pa čisto prazen. V Nassfeldu smo se parkirali čisto pri vhodu na parking za Millenium Express (46.609916, 13.284941), kjer so na avtomobile na veliko dajali verige, saj cesta ni bila čisto splužena (seveda so povsod oznake, da je ponoči prepovedano parkiranje). Zvečer smo šli na sprehod in pijačko v Bären Hűtte (ima nagačenega medveda pod stropom, ki ga osvetljujejo različne barve – roza, zelena, modra – no, nekaterih stvari v Avstriji jaz pač ne razumem popolnoma:). Tam pa ogromno mladih z zapestnicami iz bližnjega hotela in že pošteno dobre volje. Vmes smo pa na prvem parkingu za avtobuse videli parkiran ljubljanski avtodom, je naslednji dan lastnik komentiral, da jih je vprašal in da niso imeli pripomb.
Zjutraj so nas že navsezgodaj zbudili snežni plugi, zapadlo je kakšnih 15-20 cm snega. In na presenečenje, je na smučanje prihajalo ogromno ljudi. Hoteli smo smučati za par ur in potem čimprej domov, potem pa se je začela »zabava«. Ko je Primož vžgal avtodom, da bi se preparkirali bližje gondoli, se je začelo kaditi in smrdeti iz kabine. In ko je odprl kabino, je bil strgan jermen alternatorja. Ni bilo druge, kot da pokličemo Asistenco, ki so nam hitro dali pogodbenega izvajalca. Ta je sicer malo jamral, da ima ful gužvo in skrbelo ga je, kako bo prišel po nas, pa smo se zmenili za ob 14-ih, mi pa smo šli vmes še smučat. No, ta dan pa smuka obup – nora gužva na smučišču, saj je bilo ogromno smučarjev, delalo je ene par prog, nesplužen novozapadli sneg, spodaj pa ledene plošče. Z Anžetom sva se kar hitro naveličala (človek se razvadi, kaj hočmo), Primož je bil pa bolj vztrajen.
Potem smo zaključili in šli nazaj v dolino, da smo vse pospravili, šli še nekaj pojest in naša avtovleka z nadomestnim avtom je že prispela.
Naredili smo malo gužve na parkingu, da smo vse te avte »odložili« in »naložili«, ampak ob 17-ih smo že bili doma in Magda na servisu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar