Letos moje službene konference v Lucci nismo nadaljevali v Toskani, ampak smo se odločili, da se dobimo na pol poti, v Ferrari. No, vseeno moram omeniti, da smo letos s sodelavkami spale »u brdima« nad Lucco, v Toskanskih gričih, med nasadi oljk in vinogradi v Relais la Capella. Imajo nekaj sob in apartmajev. Večerjo in zajtrke nam je kuhal sin Emilio, odlično je bilo. Zjutraj je recimo spekel svež kruh, nam zunaj pripravil zajtrk.
Torej, naš cilj ta vikend je bila Ferrara, renesančno mesto, ki je pod Unescovo zaščito. Mesto je zelo zaznamovala italijanska družina d'Este v srednjem veku, ki je obogatela na račun pobiranja pristojbin za plovbo po reki Pad in z oskrbovanjem pomembnejših družin, ki so živele v Bologni, Benetkah in Milanu. Družina je bila velika ljubiteljica kulture in umetnosti, njihovo mecenstvo je privabljalo najboljše italijanske renesančne umetnike. V mestu je ostala arhitekturna zapuščina, ki se odraža v mogočnih meščanskih stavbah, palačah, bogatih galerijah in cerkvah. Sicer so za Ferraro značilne rdeče opečnate stavbe.
Prispeli smo v petek zvečer, parkirali na PZA (N44.835423 E11.610446), ki je tik ob obzidju, ki ga ravno na tistem delu manjka.
Sicer ima Ferrara, poleg Lucce, enega najbolj ohranjenih srednjeveških obzidij, 9 kilometrov ga je.
Zvečer smo šli na en giro in pijačo, zgledalo je bolj izumrto za petek zvečer. Odločili smo se za lokal tik ob katedrali, pa smo ugotavljali, da se šele pripravljajo na večer. Nazaj grede smo šli mimo neke cerkve, kjer so imeli razstavo fotografij, ki se je vrtela kot prezentacija ob dobri muzki. Fajn.
Naslednje jutro smo šli na en giro po mestu, si ogledali katedralo, trge, grad Estense, ki je čisto v centru mesta in obdan z jarkom.
Imajo tudi židovsko četrt. Glavna atrakcija tistega dne pa je bila razstava starodobnikov vseh možnih znamk, modelov in datumov. Bili so po vseh uličicah in trgih starega dela mesta. Fanta seveda čisto navdušena, pofotkali smo jih velikooo. Najboljši del je bil pred gradom, kjer so bili razstavljene Alfe in Porscheji, veliko jih je bilo:)
Po ogledu gradu smo potrebovali eno pavzo. Zvečer smo se zopet odpravili v mesto, in sicer smo si ogledali znamenito ulico Via delle Volte, ki se je začela razvijati med 7. in 9. stoletjem in ki je znana po obokih oziroma prehodih, ki povezujejo hiše med seboj. Te povezave med hišami so nekoč povezovale skladišča na bregovih reke z delavnicami hiš proti centru. Lepo. Sprehajali smo se še po centru, med uličicami, trgi in prišli do ulice, ki so jo za tisti večer poimenovali »pizza street«. Po celi ulici so bile postavljene gasilske klopi, picerije pa so stregle pico in pijačo, pa muzika je bila. Nadaljevali smo do glavnega trga, kjer pa so imeli modno revijo in potem je bil še koncert dveh skupin, ki pa jih nismo dočakali, smo jih samo slišali do avtodoma.
V nedeljo zjutraj smo si želeli ogledati še znamenito Palazzio del Diamanti, pa na trgu zraven naletimo na noro količino ljudi in ugotovimo, da se tam dogajajo cela kulinarika Evrope.
Res je bilo hudo, države in pokrajine so se predstavljale s tam pripravljeno hrano, tipičnimi izdelki, od hrane, pijače, začimb in ostalih izdelkov. Bile so zastopane tudi recimo Rusija z vodko, Poljska, Irska z Guinessom, Italija z vsemi svojimi pokrajinami, malo so zašli tudi izven Evrope z brazilsko in tajsko kuhinjo. No, Slovenijo je predstavljalo Laško pivo in na tej stojnici so pekli čevapčiče in pleskavice… Skratka res pravo kulinarično doživetje, ki se je teden kasneje preselil v Gorico smo izvedeli:)
Še nekaj avtov.
