22.-25.7.2017
V petek zvečer smo se dobile 3 familije na PZA v središču
Kranja (46.242583, 14.358223) – razlog Kranfest in pa sobotna vodena tura po Kranju by Sandra. Tile
naši prijatelji s katerimi se veliko potepamo, so namreč mladost preživeli v
Kranju in zato smo se že pred časom dogovorili, da spoznamo Kranj še z druge
plati.
Torej v petek smo otroke peljali na koncert Nipkeja, Trkaja
in Challe Salle-ta (hm…). Nipke in Trkaj sta nas res navdušila, potem pa smo
nadaljevali še malo po ostalih odrih Kranja in tudi preizkušali kulinariko na
stojnicah. Glavne zvezde petkovega večera so bili sicer prljavo kazalište in
Mambo Kings. Parkirišče v času Kranfesta sicer ni najboljša izbira, ker je
seveda tam polno žurerske mladine, tako, da je dobro iti spat čim kasneje…
No, v soboto smo imeli torej vodeno turo. Najprej smo si
ogledali Prešernov gaj (leta 1952 so prej opuščeno kranjsko pokopališče preuredili,
ohranili so nekaj najbolj pomembnih zgodovinskih nagrobnikov in kulturnih
spomenikov, med njimi najbolj znani Francetu Prešernu, Simonu Jenku in Prešernove
hčere Ernestine Jelovšek). Ogledali smo si tudi Prešernovo hišo, pa gotsko
cerkev S. Kancijana, Prešernovo gledališče in Prešernov spomenik, območje
Pungerta, kjer je razgled na kanjin Kokre, pa Layerjevo hišo (ki je bila
zaprta). V kanjon Kokre se nismo spustili, prav tako pa je zanimiv ogled rovov
Kranja (za obe stvari ponujajo vodene ture), kar smo si pustili za kdaj drugič.
Na kranjski tržnici smo nabavili sadje in zelenjavo, v ribarnici pa so nam
spekli odlične sardelce in pripravili krompirjevo solato.
Potem smo se prestavili v kamp Perun (46.414990, 14.104911), ker je bil to eden
redkih kampov na Gorenjskem, ki ta vikend ni bil zaseden. Želeli smo namreč
kakšno jezero zraven za supanje in veslanje, pa so bili seveda naši gorenjski kampi
ob jezerih vsi zasedeni. Tole lokacijo pa lahko predstavimo na dva načina –
eden je, da gre za kamp ob akumulacijskem jezeru s pogledom na Stol, zelo
prijeten, v njem pa so bili večinoma tujci. Druga, Klemnova predstavitev pa je
lahko tudi, da smo bili na Jesenicah ob zajezeni Savi s pogledom na tovarno
Acroni. No, mi smo bili nad odkritjem tega kampa navdušeni – lahko smo veslali
in supali v jezeru, temperature so bile prijetne (v Ljubljani je bilo tisti
vikend krepko čez 30 stopinj), imeli smo piknik v senci sredi kampa, ki sredi
sezone ni čisto nabasan. Ponoči se je prijetno shladilo za spanje, skratka
navdušeni smo bili.
V nedeljo zjutraj smo se prestavili v Bohinj in šli z gondolo na Vogel. Obiskovalcev je bilo veliko. Moški del z večjima otrokoma je šel kolesarit v bike park, ženski del z mlajšimi otroci pa hodit. Hoteli smo iti na Šijo, pa je vrh ves čas v oblaku in smo šli samo do Orlovih glav. Za kosilo smo jedli slovenske jedi v restavraciji Merjasec pri Ski Hotelu, popoldan pa smo se šli še skopat v Bohinjsko jezero, kjer pa ja bila takšna gneča, da smo se res samo skopali in hitro nadaljevali proti domu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar