Prvi vikend na morju po dolgi zimi, juhej. Jaz sem ga začela že v petek, smo se 4 bejbe odpravile v Portorož, da praznujemo rojstni dan moje prijateljice Tine. Začele smo s savnami v Lifeclassu. Me in kup Italijanov, kdo bi si mislil, da je petek ob 2-eh toliko ljudi v savni. Ker jaz sem ponavadi v službi... Nadaljevale smo z večerjo pri Ribiču, zraven pa gledale noro kičast sončni zahod z razgledom vse do Dolomitov. Se je namreč čisto zjasnilo po dežju in vidljivost je bila krasna. Hrana je bila super, špargljeva juha s škampi, grdobina v pečici s krompirjem in zelenjavo, zraven pa dober vinček. 4 ženskam ne zmanjka pametnih tem, tako da smo se pošteno nasmejale zraven. Potem so me odložile na Portoroškem PZA-ju, kjer je že bila preostala druščina.
Jutro smo začeli tekaško, vreme je bilo krasno, le burja je še malo pihala. Za zajtrk so se nam pridružili še Kolenci, smo sedeli še s kapami in v bundah. Potem pa smo se odpravili na kofetek v Portorož, v Cacao, kjer pa nam je postalo že pošteno toplo. Mi smo prvič preizkusili naša nova prevozna sredstva, skiroje. Ni tako enostavno kot mogoče zgleda, nogce kar delajo, si pa hiter in mobilen.
Sledilo je kosilo v Črničah, na turistični kmetiji Arkade Cigoj. Iskali smo lokacijo v Vipavski dolini, ker sta imela Aleš in Primož namen bajkati v nedeljo, gostilno pa smo našli na sezamu gostiln v okviru tedna restavracij. Iz Portoroža do Vipavske doline smo šli čez Italijo, Doberdob in ostale vasi, nam nepoznane kraje.
V vasi smo parkirali pred šolo in cerkvijo(45.907847, 13.778344), saj se do gostilne s kemperji ni dalo priti.
Ker je bilo sončno in toplo, smo se vsedli kar zunaj, na koncu se je izkazalo, da nam je bilo še prevroče. Super je bilo, ker so otroci lahko divjali in niso tako zelo motili ostalih gostov. Mi pa smo pojedli vse kar je bilo na meniju (narezek, jota, čemaževa juhca, ombolo s šparglji, prato v slivovi omaki, goveje meso, otroci domače njoke in klobase, ajdovske štruklje, panacotto, čokoladno torto, pito) potem pa naročili še dodatno ajdovske štruklje, njoke in krompirček za otroke.
Smo naše kosilo pošteno zavlekli do 8-ih zvečer in na koncu za 11 oseb plačali vsega 220 evrov. Spali smo kar na parkirišču:)
Ker je Primoža izdalo zdravje, fanta nista šla bajkat in smo se odločili za ogled Stare Gorice. Še prej sta Lara in Anže igrala nogomet na igrišču pred šolo, kjer pa so se začeli zbirati domačini-na eni strani organizatorji pohoda salam, na drugi pa pred cerkvijo, ker je bila cvetna nedelja. No, mi smo morali zaradi gneče avtomobilov in ljudi čimprej uiti. V Gorici smo parkirali na parkirišču (45.946057, 13.616772) in se do mesta odpravili s skiroji, prijatelji pa s kolesi.
Šli smo na kofetek, je na soncu postalo že pošteno toplo. Potem pa smo se povzpeli še na grad in si ga ogledali, je lepo ohranjen.
No, dol z gradu je pa pošteno letelo s skiroji, sta me fanta naučila bremzat...
Skuhali smo še kosilo, potem pa vzeli še Laro in Žiga ter otroke odpeljali na rojstnodnevno praznovanje mojih nečakov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar