Bavarska

Krompirjeve počitnice, 28.10.-1.11.2011

Petek, 28.10.2011

Namesto v Cinque Terre, ki jih je par dni pred našim odhodom prizadelo hudo neurje, poplave in plazovi, smo nadomestilo za skrajšane krompirjeve počitnice poiskali v romantični poti po Nemčiji. Tokrat smo imeli družbo, prijatelje Žigo, Laro, Sandro in Aleša v drugem avtodomu. V petek popoldan smo se dobili v kampu (N47.840510 E12.372916) blizu kraja Prien ob jezeru Chiemsee (Kimsko jezero). Kimsko jezero je največje jezero v deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje). Jezero je ledeniškega izvora, leži približno na sredini med nemškim mestom Rosenheim in avstrijskim mestom Salzburg. Na jezeru so trije večji otoki, in sicer Herreninsel (slov. Moški otok) s površino 238 ha, Fraueninsel (Ženski otok ali Nunski otok) s površino 15,5 ha, poimenovan po starem ženskem samostanu Frauenchiemsee, ki še vedno deluje. Tretji otok s površino 3,5 ha ni naseljen, imenuje pa se po svojem rastlinstvu Krautinsel.

Spali smo v kampu za 12 EUR, del kampa s pogledom na jezero je dražji, zadnji del cenejši. Kljub temu, da nas je bilo vsega par camperjev, so nam zabičali, da moramo naslednje dopoldne zapustiti kamp do 10-te ure. Red je red... Večer so otroci preživeli ob igranju in gledanju risank, odrasli pa smo uživali ob vinčku in španskih dobrotah.

Sobota, 29.10.2011

Dopoldan smo se iz kraja Prien z ladjico odpeljali na otok Herreninsel, na katerem je dal Ludvik II. Bavarski zgraditi kraljevsko palačo z velikim vrtom, podobno Versaillesu, poimenovali so jo Herrenchiemsee.

V pristanišču smo kupili karte za Ludvikov grad in na kartah je zapisana ura ogleda in tudi jezik, v katerem bo tura vodena. Nas so najprej uvrstili med angleško govoreče, pa smo potem v samem gradu videli, da bo tudi slovensko vodena tura in smo hitro zamenjali ure. Iz pristanišča do gradu je kakšnih 15-20 minut hoje, ker pa smo imeli še kar nekaj časa do ture, smo si na terasi bližnjega hotela privoščili kavico in klobase. Vodenje v slovenščini je bilo zanimivo tudi za otroke, tako da smo na koncu naredili preizkus in so si veliko zapomnili. Lukdvik II. je imel resnično bujno domišljijo in svoj sanjski svet, tako da so gradovi zelo posebni in bogato opremljeni. Bilo je tudi kar nekaj avtobusov in avtodomov s slovensko registracijo.

Po kosilu smo se odpravili na poti proti Schongau, romantičnemu mestecu z obzidjem. Na poti so bile v glavnem kmetije, velike površine polj in pašnikov in predvsem ogromno krav. Zvečer smo prispeli v Schongau, srednjeveško mesto z dobro ohranjenim obzidjem, ki ima 12.000 prebivalcev. Sprehodili smo se skozi center starega dela mesta, zelo simpatičnega.

Sicer pa na sobotni večer ni bilo prav živahno. Poskusili smo nemško pico, pivo in bili prijetno presenečeni nad zelo zmernimi cenami. Otroci pa so dali strokovno oceno, da so italijanske pice veliko boljše... Nato smo pot nadaljevali do Fussna, izhodišča za ogled gradu Neusweinstein. Prispeli smo okoli 10-ih zvečer in bili čisto presenečeni, da smo komaj našli mesto v camper-stopu (N47.582396 E10.701926), vse je bilo polno. 

Nedelja, 30.10.2011

Zjutraj smo se takoj odpravili do parkirišča v kraju Hohenschwangau, izhodiščne točke za gradova Neuschwanstein in Hohenschwangau. Oba gradova imata slikovito lego v gorski pokrajini. Neuschwanstein je najbolj znan grad Ludvika II. Bavarskega in resnično zgleda kot grad iz pravljice. Tudi Walt Disney ga je uporabil kot grad, v katerem je živela Trnuljčica. Hohenschwangau pa je grad Ludvikovega očeta, kjer je Ludvik preživel otroštvo.

Parkirišče (N47.555034 E10.737216) je točno pod tem gradom, spanje je za avtodome prepovedano. Iz parkirišča je do gradu Neuschwanstein možno priti peš, z avtobusom ali kočijo. Za ogled gradu Neuschwanstein je velika gneča, zato velja nasvet, da pridete čimprej zjutraj. Pri nakupu kart dobiš uro ogleda in "audio guide" so tudi v slovenščini, kar je zelo fajn za otroke. Do gradu je 30-35 minut hoje v hrib. Ogled traja 35 minut, grad je zelo zanimiv, popolnoma v Ludvikovem slogu. Po ogledu gradu smo šli še do Marijinega mostu, kjer je možno narediti fotografijo gradu kot so v razglednicah in že po poti je lep razgled na bližnjo okolico.

Ko smo se vračali nazaj z ogleda so se trume turistov valile proti gradu, parkirišče pa je bilo popolnoma zasedeno.

Peljali smo se mimo kraja Fussen, ki je izgledal zelo simpatičen, vendar smo ogled mesta preskočili. Naslednji cilj je bil kraj Dinkelsbuhl, idilično srednjeveško mesto z mestnim obzidjem sredi doline reke Wornitz. Parkirali smo na parkirišču bolnišnice (N49.074324 E10.317043). Ogledali smo si stari del mesta, gotsko katedralo St. George's Minster in si v lokalu zraven katedrale privoščili vročo čokolado, palačinke in kofetek.

Mesto je zelo dobro ohranjeno, vsaka hiša v starem delu mesta ima napis dejavnosti, ki jo opravlja. Na poti proti avtodomu smo šli mimo stojnic z raznimi dobrotami, katere smo tudi nakupili in zvečer vse pojedli. Vsekakor pa je bila značilnost, da je bilo povsod polno rib v akvarijih ali bazenih in ni nam bilo jasno ali so bile to ribe iz izsušenega ribnika pred mestom. Zvečer smo nadaljevali pot do mesta Rothenburg ob der Tauber, kjer smo za 10 EUR prespali na parkirišču zraven gasilske postaje (N49.381800 E10.188820), 10 minut oddaljenem od centra.

Ponedeljek, 31.10.2011

Po jutranjem nogometu smo se odpravili na ogled mesta Rotheburg ob der Tauber z 11.000 prebivalci.

Mesto je svetovno znano kot nemško srednjeveško romantično mesto in privablja trume turistov. Veliko je tudi Japoncev, zato je tudi veliko napisov v japonščini. Kmalu po prihodu skozi obzidje smo zavili v slaščičarno, saj je bila izložba več kot mamljiva. Poskusili smo schneeballen, sladico, značilno za Rotheburg (po okusu podobna našim flancatom, narejena v obliki krogle in prelita ali potresena z raznimi okusi, čokolado).

Ogledali smo si Božični muzej in trgovino, prav neverjetna zadeva vsemogočih okraskov in daril, zelooo dragih. Kičasto, ampak vredno ogleda. Naslednji postanek smo si privoščili v kavarni nasproti Mestne hiše. Nato smo se po 260 stopnicah povzpeli na stolp v Mestni hiši, od koder so lepi razgledi na mesto. Ogledali smo si tudi muzej mučenja z vsemi možnimi oblikami srednjeveških mučilnih naprav in oblik mučenja, kar je neverjetno zanimalo tudi otroke.

Privoščili smo si pravo nemško kosilo s klobasicami, zeljem, pečenko, krompirjem in podobno hrano v stari gostilni. Po kosilu smo se sprehodili še po obzidju in za nagrado je sledilo igranje na igralih za otroke in za odrasle počitek na prijetnem sončku.

Zvečer smo se odpravili do Günzburga blizu Ulma, saj smo si za zadnji dan prihranili Legoland. Zraven Legolanda imajo camper stop in pravo vasico z različnimi tematskimi družinskimi hišicami. Med temi hišami so huda igrala, od gusarskih ladij, mini golfa, različnih lego kreacij, vmes je adrenalinski park, bike ride za otroke. Naši otroci so bili čisto navdušeni in smo takoj vse preizkusili. Plačali smo 94 EUR za dvodnevno karto za 3 osebe in spanje, kar pomeni, da se ta varianta splača, ker je sicer samo karta za obisk Legolanda 37 EUR.

Torek, 1.11.2011

Vstali smo že ob pol 8 zjutraj (vsaj moški del družine) in si podrobno ogledali načrt Legolanda in vse kar bo potrebno obiskati. Legoland smo obiskali 6 dni pred zaprtjem, ni bilo gneče, vendar v enem dnevu (od 10-ih do 18-ih) nismo uspeli ogledati vsega oziroma preizkusiti vsega. Tako da si je v bolj turističnih mesecih priporočljivo vzeti 2 dni časa. Legoland je resnično zanimiv tematski in zabaviščni park, zabaven tako za odrasle kot otroke.

Preizkusili smo adrenalinske vožnje, najbolj pogumni tudi "razmetavanje" v Hero Factory, se spustili po slapu s čolnom, se bojevali na gusarskih ladjah, si ogledali tovarno legic, akvarij z vodnim mestom Atlantis, minimundus iz legic, predstavo čarovnika.

Veliko animacij je bilo že zaprtih, tako da je v sezoni še veliko več možnosti ogledov. Na koncu brez nakupa lego kock ni šlo, tako da smo na poti nazaj že sestavljali veliko Star warsko ladjo.

Več slik je na Picasi.