Smučarijo smo malce prekinili z vikendom na morju. V soboto popoldan smo se pridružili prijateljem v Marini Portorož (zimska cena za nas tri je bila 19 evrov). Vreme je bilo lepo sončno, kakšne prave toplote pa še ne, tako, da smo se zunaj še pošteno oblačili in pokrivali z odejami. V nedeljo zjutraj smo se martinčkali na soncu, potem pa smo šli hodit v dolino Glinščice, meni osebno zelo lepa pokrajina.
Info: Glinščica je ena od tržaških rek, ki izvira nad vasjo Klanec pri Kozini in teče proti morju po kraških tleh. Tekom stoletij je tako nastala kanjonska dolina med hribom Stena in Kraškim hribom (danes v Italiji). Dolga je samo dvanajst kilometrov, a je prava zakladnica zanimivosti, zaradi česar je bila v večjem delu leta 1996 razglašena za naravni rezervat. V dolini reke Glinščice (v italijanščini Val Rosandra) je več naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vredne ogleda: slap Supet, stene Kraškega roba, nekdanji Rimski vodovod, traso nekdanje železnice, cerkev sv. Marije na Pečeh, jamo... V dolini je veliko peš poti različnih težavnostnih stopenj. Na vseh opisih poti je zapisano, katere "interesne" točke se lahko spotoma obišče. Izhodišče je v Bljuncu (Bagnoli Superiore), majhno naselje pod hribom Malega Krasa. V vseh opisih svetujejo parkiranje pri sprejemnem centru v Boljuncu.
Glede na to, da smo dolino do vasi Botač in progo bivše železnice že prehodili, smo tokrat izbrali vzpon na Mali Kras, ki se začne takoj pri sprejemnem centru (45.612302, 13.857964). Najprej prečkaš reko in nadaljuješ vzpon. Na poti smo si ogledali jamo, potem pa nadaljevali proti vrhu. Z vrha je krasen razgled na Tržaški zaliv. V dolino smo se spustili mimo plezalnih sten, nam je pa zmanjkalo časa, da bi nadaljevali še do konca doline (vas Botač) ali do slapu. Na poti v dolini je bilo kar precej sprehajalcev, kljub že kar pozni uri. V vasi Boljunec smo si v lokalu privoščili še dober kapučino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar