Novembrski vikend na Rabu, lepo sončno vreme, 24 stopinj, kratki rokavi, res krasno. Rab smo obiskali prvič, in sicer je bil razlog treking v organizaciji hrvaške Outdoor treking lige. Rab je sicer eden večjih hrvaških otokov v Kvarnerju, pravijo mu tudi otok sreče. Znan je kot eno najbolj sončnih področij v Evropi s povprečno 2.520 sončnih ur na leto. Pokrit je z dokaj bujnim rastlinstvom, ima nekaj peščenih in obilico prodnatih plaž v slikovitih zalivih. Severovzhodna stran otoka je večji del strma in skoraj neprehodna, severozahodna obala pa je zelo razčlenjena.
Lovili smo zadnji petkov trajekt iz Stinice in ga tudi ujeli okoli 21.30. Vožnja traja okoli 20 minut. Potem smo se še pol ure vozili do Rajske plaže v Loparih, kjer smo spali na parkingu zraven plaže. (44.823816, 14.747364)
Rajska plaža je sicer največja in najbolj znana peščena plaža na Rabu, dolga je skoraj 2 kilometra. In celo CNN jo je uvrstil na listo Top 100 svetovnih plaž. Ponoči je bilo kar pestro (lokalna mladina žurira), ampak smo večinoma prespali.
Zjutraj sta Primož in Aleš prevzela startne številke, sam začetek teka pa je bil šele ob 10.30-ih, da so vsi udeleženci lahko prišli na otok. Primož in Aleš sta tekla 36 oz. 24 km in bila navdušena nad slikovitostjo otoka. Start je bil sicer kar na Rajski plaži, postavili so pano, trakove za udeležence (da so imeli preštete), muzko in to je to. Trasa je potekala po severnem delu otoka. Cilj teka je bil pa pri penzinu Lavanda.
Jaz in otroci pa smo imeli športne in šolske aktivnosti. Zvečer je bila razglasitev najboljših tekmovalcev in žur v penizonu Lavanda, ker je bila tudi zadnja tekma v sezoni. In tile hrvaški tekači dejansko žurirajo, bejbe se zrihtajo, pleše se:) Mi smo dogajanje zapustili okoli 23-ih, ko se je zadeva šele dobro razvijala. Na poti domov smo dobili spremstvo, domačega psa, ki nas nikakor ni pustil iti spat in smo mu morali metati palico… Zjutraj smo spanec kar potegnili, potem pa se prestavili en zaliv naprej, kjer je bila travca na plaži. (44.825458, 14.751032)
S Primožem sva prehodila okolico, krasni razgledi na Goli otok, Grgur, Prvić in celino, skale, morje:) Imeli smo piknik, otroc so obdelovali bambusove palice in imeli bojevanja (ja, celo igre v naravi se da iti, ko starši prepovejo elektronske igrače). Popoldan smo morali nazaj na trajekt, ampak odločitev je bila soglasna, da vsekakor še pridemo. Seveda pa ne v sezoni, ker si nekako ne predstavljamo tistih plaž nabito polnih:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar