Sirmione in Verona

Sirmione in Verona, 14.-16. 10.

Tokrat smo šli v malo drugačni zasedbi, moja mama, Anže in jaz. Maruša je žurirala na drugem koncu Evrope:) Zato bo poročilo malo krajše.

V petek zvečer smo prišli v Sirmione in prespali na polnem parkirišču z avtodome (21 evrov/24ur, N45.486832 E10.610476) v takem vetru, da je Magdo kar prestavljalo. Parkirišče je sicer drago, je pa zelo blizu vhoda v mesto in ima tudi postajo za praznenje.

Po sobotnem ogledu tega zanimivega mesteca na ozkem rtu v Gardskem jezeru smo se popoldne odpravili v Verono. Parkirali smo v centru, spet na parkirišču za avtodome (N45.443956 E10.987657), ki pa nima postaje. (15 evrov/24 ur). Do starega mestnega jedra je 10 minut peš. Tu smo bili ponoči sami. Parkirišče je varno in mirno.

Verona je veliko mesto, preveliko za en dan, vendar za prvi vtis je dovolj. Ogledali smo si nekaj znamenitosti in se sprehodili po mestu.

Več fotk je na Picasi.

Toskana

Lucca, 29.9. - 30.9.2011
Službeno konferenco v Lucci smo takoj izkoristili kot izgovor za podaljšani vikend po Toskani. Treba je priznati, da Italijani res znajo poskrbeti za užitke. Konferenca je potekala v samostanu Real Collegio, na Piazzi del Collegio. Ambient je bil enkraten, čeprav se sobe samostana včasih niso izkazale za najbolj praktične kar se tiče predavanj. Večerni dogodek na vrtu samostana, ob dobri hrani, glasbi in vinu, je bil res ena sama uživancija. Fanta sta prispela v četrtek ponoči, pridružila sem se jima v petek, po koncu konference. Spali smo na Via Gaetano Luporini 407, velikem parkirišču za avtodome za 10 EUR na noč čez teden in 14 EUR na noč čez vikend. (N43.840283 E10.488783)

Lucca je kraj z dobro ohranjenim starim mestnim jedrom, ki ga obdaja v celoti ohranjeno obzidje iz 16. stoletja. Do mesta lahko pridemo skozi 7 vrat. Obzidje je dolgo okoli 4 km, izredno luštno za tekaško in kolesarsko rekreacijo, kar smo preizkusili. Lucca je polna majhnih trgov in ozkih ulic z gostilnicami, bari, stolpi, katedralo di San Martino, baziliko San Michele in Foro.

Povzpeli smo se na Torre del Oro, s katerega je lep razgled na mesto in okolico.

Bolj znan je sicer Torre del Guinigi, saj na vrhu stolpa rastejo drevesa. V starem mestnem jedru in zunaj njega je veliko vil. Tudi šoping je izgledal zelo obetavno. Poleg oblačil in čevljev je vse polno trgovinic s tipično italijansko hrano in vinom, njamsi bi rekel Anže:) Turistov je bilo tudi v tem letnem času kar veliko, čez dan pa je bilo okoli 30 stopinj. Vsekakor izredno prijetno mestece, ki ga priporočamo.

Pisa, Volterra, 1.10.2011
Po jutranjih težavah, ko avto ni vžgal in so nam pomagali »sosedje«, smo se odpravili na ogled Pise. Parkirali smo na Carrefourjevem parkirišču za camperje, kar je bilo prvič, da smo na parkirišču katerega od supermarketov videli poseben del za avtodome. (N43.724052 E10.419330)

S kolesom smo se odpravili na raziskovanje centra. V sam center ravno tako prideš skozi obzidje. Turistov je bilo za konec septembra zelo veliko. Pisa je sicer znano univerzitetno središče s približno 90.000 prebivalci, zato je tudi veliko mladih. Zapeljali smo se skozi sam center, z obveznim postankom na dobri kavi, ob reki Arno do slavnega trga Campo dei Miracoli, kjer je kompleks s stolnico, krstilnico in še posebej znanim poševnim stolpom iz leta 1173.

Turistov je bilo tu res veliko, smo se prav spraševali kako mora to izgledati poleti. Kompleks je resnično lep. Za razliko od Lucce je tu že veliko črncev, ki prodajajo vse mogoče.
Naslednja postaja je bila Volterra, staro mesto s temnimi, ozkimi uličicami, obdano z obzidjem. Mesto je znano po pridobivanju alabastra in leži na strmem pobočju, ki ga ogrožajo stalni plazovi. Zato je tudi v celoti nedotaknjeno, saj mu grozi zrušenje. Glavni trg Piazza del Priori je zelo lep, zelo znan je tudi etruščanski muzej.

Pod obzidjem so ostanki rimljanskega gledališča, na vrhu mesta pa je trdnjava, v kateri je zapor. Uživali smo v sprehodu po ozkih uličicah, se hitro »zataknili« v lokalnih wine barih, ki so bili na sobotni večer zelo živahni.

Vino je bilo odlično, prigrizki tudi. Anže pa je testiral lokalne pizze in sladoled in vsi smo bili zadovoljni:) Spali smo na makadamskem parkirišču za avtodome, nič za plačat. (N43.403251 E10.864514)

Terme di Saturnia, Pitigliano, 2.10.2011
Po jutranjem teku smo se odpravili na 3-urno vožnjo po toskanski pokrajini in bilo je velikooo ovinkov, veliko obetavnih vasic in mestec na vrhu gričev. Želeli smo se ustaviti v eni od njih na kavi, pa smo v ta namen izbrali napačno:) Montegiovi je majhna vas s 120 prebivalci, na vrhu enega od gričev na poti, obdana z obzidjem. Avtodom smo komaj uspeli parkirati malo pred glavnim trgom, kave pa v vasi ni bilo.

Smo bili pa zato mi večja atrakcija za domačine in smo jim "zmotili" nedeljski mir. Tudi takšne neturistične vasi torej najdemo v Toskani. Pot smo nadaljevali do Saturnie oziroma Term di Saturnia, ki ležijo pod mestom. Ta del je znan po vrelcih termalne vode, ki ima temperaturo okoli 37 stopinj, značilen močan vonj in zdravilne učinke. Voda je zelo pretočna. V Termah di Saturnia je spa in golf resort in ker nismo takoj našli naravnih vrelcev (ki so bili oddaljeni vsega 500 m), smo se šli za 44 EUR namakat v terme. Namakanje je bilo prav prijetno, čeprav je bilo ljudi na nedeljsko popoldne zelo veliko. Okolica je enkratna, saj nudi razgled na bližnje mesto Saturnia. Po kopanju se je priporočljivo čimprej stuširati, ker ima voda resnično specifičen vonj, ki še nekaj časa ostane. Po koncu namakanja v termah, smo šli pogledat še naravne vrelce, ki izgledajo enkratno, vendar je bilo preveč ljudi, da bi bilo mamljivo.

Po izkušnji moje sestre, ki se je tam namakala zvečer, ko ni bilo nikogar, pa verjamem, da zna biti to cela romantika:) Sicer je v termah prepovedano parkiranje za avtodome, je pa približno 500 m stran urejeno veliko makadamsko počivališče za avtodome. (N42.655970 E11.503680)

Pot smo nadaljevali do Pitigliana, mesteca na hribu iz kamnine tufo. Ker je bilo od sedmih zvečer že temno, je bil pogled na razsvetljeni Pitigliano od daleč, ko smo prihajali, enkraten.

Pri vožnji skozi mesto, smo na ostrem ovinku naredili manjši prometni zastoj, pa se je vse rešilo. Mesto ima 4.000 prebivalcev, dobro ohranjeno obzidje, akvadukt, trdnjavo, znano je po "mini Jeruzalemu", saj je bila v mestu močna židovska skupnost do 2. svetovne vojne. Mesto je v primerjavi z ostalimi toskanskimi veliko manj turistično, vendar je zelo zelo lepo. Zvečer smo prehodili mesto, je bilo kot izumrto, edino po gostilnicah je bilo nekaj gostov.

Jutranji tek po mestu je bil super, čeprav so me gledali malce čudno. Nam je bilo žal, da si nismo vzeli več časa za raziskovanje po uličicah tudi podnevi. Spali smo na parkirišču Nenni, namenjemu za avtodome in avtobuse, zastonj, edino smrad iz bližnje tovarne vina je bil odbijajoč. (N42.637400 E11.680000)

Montepulciano, 3.10.2011
Iz Pitigliana smo se odpravili do Montepulciana, skozi območje Val d'Orcie, poljedelsko gričevnatega območja Toskane, ki je pod Unescovo zaščito. To območje nas je zelo spominjalo na Bazilikato, le da je mnogo bolj obdelano. Montepulciano je srednjeveško mesto na vrhu hriba, obdano z obzidjem, s približno 15.000 prebivalci. Parkirali smo pod starim mestnim jedrom, na parkirišču za avtodome in avtobuse (6 EUR za 8 ur), ki je zraven avtobusne postaje. (N43.095650 E11.787470) Peš smo se povzpeli do starega mestnega jedra, turistov je bilo tu spet precej več. Raziskovali smo uličice do Piazze Grande, ki je lep trg s katedralo, mestno hišo in Pallazzo Tarugi.

Za 3 EUR smo se povzpeli na vrh mestne hiše, na žalost je bil dostop do vrha stolpa zaprt. Z mestne hiše so lepi razgledi na toskanske griče s trtami, saj je to področje zelo vinorodno. Pod mestom leži bazilika San Biagio. Za konec smo si privoščili še dobro kosilo in se odpravili na 6-urno vožnjo proti domu. Vsekakor se še vrnemo, je ostal še velik del Toskane za raziskat.
Več fotk je na Picasi.