Trbiž, Gerlitzen, Planica

21.3.-22.3.2015

Ker je bil Anže na nogometnih pripravah v Lignanu, sva midva petek zvečer izkoristila za koncert Blow up v Fnx baru in se na pot odpravila v soboto zjutraj. Prijatelji so že bili v Trbižu, midva pa sva imela zgodnje vstajanje, tudi zaradi Planice in pričakovane gužve. Presenetljivo je šlo brez gužve mimo Kranjske gore in Rateč, čeprav so se v Planico valile trume ljudi.
Kofetek nas je že čakal, potem pa so šli Aleš, Primož, Lara in Žiga na spomladansko dopoldansko smuko na Gerlitzen in bili zelo navdušeni.

No, midve s Sandro sva si vzeli frej dan za šoping in kofetke v Trbižu. Obdelali sva par trgovin, bili zelo uspešni, vmes kofetki in aperoli, ni nama bilo hudga. Ko sva se ravno spravili k počitku, so preostali že bili nazaj.
Po nabavi dobrotk v Eurosparu, smo se odpravili v Kranjsko goro na PZA. Tam je bilo vse nabito polno, ampak smo nekako našli 2 prostora. Hkrati pa doživeli kar manjši šok, ker je bilo ogromno ljudi, ki so bili večinoma zelooo veseli:) Srečali smo še naše prijatelje in se odpravili k dvorani Vitranc, kjer so ravno predstavljali skakalce, potem pa je sledil koncert Atomik harmonik in Rock partizanov. No, teh nismo dočakali, smo prej ušli...
V nedeljo zjutraj je najprej snežilo, no, bolje kot leto prej, ko je ravno tako v nedeljo močno deževalo. Odpravljali smo se namreč na finalno tekmo v Planico. Organizacija res lepo teče, saj smo prevoz dobili takoj. V poskusni in prvi seriji je še malce deževalo, potem pa se je celo zjasnilo. Kljub vremenu, je bilo kar precej obiskovalcev, tekma pa zelo zanimiva do konca. Vmes smo malce prigriznili, "potencialne gospodinje" pa smo se še pofotkale z Žanom Koširjem.

Po koncu tekme smo počakali še skakalce, potem pa se vrnili peš do Kranjske gore. Tam se je parkirišče že precej spaznilo, tako da tudi gneče ni bilo za domov.

Katschberg

14.3.-15.3.2015
Sobota je bila namenjena raznim dejavnostim, Primož je tako tekal po Škofjeloških hribih z Bojanom v okviru treking lige, Anže je bil na nogometnem treningu in praznovanju sošolčevega rojstnega dne, jaz pa na joga delavnici. No, do večera smo se ravno nabrali in odpravili na Katschberg, kjer so že bili prijatelji z Zlatkom. Naša Magda je imela sveže prepleskano kabino, tako da je smrdelo po laku in nismo vedeli, če se bo dalo spati. No, ampak se je.
Prispeli smo šele od 9-ih zvečer, kljub temu pa smo si privoščili kumaričice žur, ki se je malce zavlekel. To je seveda pomenilo ne prav zgodnje jutranje vstajanje. Poleg tega so ob 4-ih ponoči tulile sirene, tako da smo hodili okoli kemperjev in se spraševali kaj je narobe.
Zjutraj je pa snežilo, tako da kakšne hude smučarske vneme ni bilo. Smo se tako šele ob pol 11-ih spravili ven, vreme pa se je ravno malce izboljšalo. Vrh Ainecka je bil sicer v megli in pihalo je, zato smo smučali do Sv. Margarete, tam je bilo prav super za spomladansko smučarijo.

Otroke je razganjalo na polno, tudi smučat niso hoteli odnehati, odrasli del pa je bil že malce bolj utrujen. Tako nismo zdržali dalj kot do 2-eh, ker nas je že čakala Illy kavica in smučarski skoki v trgovini (ja, v trgovini imajo najboljšo kavo).

Turracherhohe

6.3.-8.3.2015
Napovedan je bil krasen sončen vikend in tokrat smo bili čez vikend sami. Nekateri so se namreč že odpravili na morje:) Prispeli smo v petek zvečer in tokrat je bilo na parkirišču ogromno slovenskih kemperjev, letos daleč največ na tej lokaciji.
Sobota je bila krasna sončna, sneg je kar dobro zdržal, gužve ni bilo pretirane.

Nasmučali smo se na polno, vmes izkoristili pavze na toplem spomladanskem soncu (se je poznalo na naši rdeči polti konec dneva). Sicer smo se zabavali ob pogledu na različne primerke - imeli so namreč "Kilttag", tako da je bilo kar nekaj smučarjev oblečenih v kilte in tudi kako drugače namaškaranih.

Sicer sta nas pa sonce in smuka tisti dan dodobra zdelala. Meni se je mudilo še v trgovino, ki ima seveda popolnoma "normalen" delovnik za smučišče - od 8.30 do 16-ih... Intersport zraven pa je odprt celo do 17-ih. Kdo bi zastopil te Avstrijce... Fanta pa sta še skakala v snowparku do konca.
Popoldan in zvečer smo prezabušavali ob branju in gledanju filmov. V nedeljo pa seveda že ob 8.30 na smučišču. Ta dan je bilo pa precej topleje in tudi smučarska vnema je popuščala, tako da smo kar hitro začeli s pavzami na toplem soncu. Jaz sem se potem odpravila delovnim zmagam naproti, pa tudi fanta nista bila prav več dolgo vztrajna. Po kosilu pa je sledilo še mal uživancije na soncu, tokrat smo bili namazani s faktorjem 50

Ruthin tek, Nassfeld

27.2.-1.3.2015
V petek smo se odpravili na Bled, kjer je potekal 48-urni dobrodelni Ruthin tek okoli jezera. Organizira ga društvo Never give up v spomin tragično preminule ultramaratonke Ruth Podgornik-Reš, zbrana sredstva pa gredo v pomoč socialno ogroženim družinam. Sicer tečeš okoli jezera kolikor krogov pač zmoreš in vpisuješ število pretečenih krogov na tablo.
Prispeli smo šele ob pol 10-ih zvečer, kljub temu se je tudi Anže odločil za en krog teka.

Primož se je potem pridružil Bojanu in Romanu in odtekel 4 kroge. Onadva sta tekla celo noč in pretekla 10 krogov oziroma 60 km... Po teku sta se vrgla v jezero, ki je imelo 4 stopinje. Fantoma smo tako ob 7-ih zjutraj skuhali eno močno turško kavo, potem pa smo se odpravili proti Nassfeldu, kjer nas je že čakala cela druščina, najštevilčnejša zasedba v letošnji sezoni.

Tokrat smo parkirali na Nassfeld paßu (46.560797, 13.275366) in ugotovili, da je to odlično izhodišče tako za smuko kot bližnjo picerijo, ki je ponujala daleč najboljše pice in tudi sicer precej boljšo hrano kot je na avstrijskih smučiščih (bližina Italije se že pozna).

Ker nas je bilo tako veliko, smo sem malce porazgubili po smučišču, ker je bilo nemogoče slediti vsem željam. Otroci so okupirali Klemna, ženski del to hitro izkoristil po svoje:) No, na kosilu smo se dobili vsi skupaj in potem se je otrokom že mudilo naprej smučat. Bil je krasen dan, ki smo ga podaljšali ob gledanju skokov vsi nagužvani v Zlatku, le otroke smo dislocirali v našo Magdo. Zvečer so šli Kolenci, Katja, Barbi, Nika in Matic domov, preostali pa smo popadali dol.
V nedeljo zjutraj smo bili že ob 8.30 pripravljeni. Žiga in Lara sta bila prehlajena, tako da sta se smučanju odpovedala, ostali pa smo seveda morali izkoristiti odličen sneg. Vreme je bilo sicer oblačno. 2 uri smo smučali na polno, potem sem se jaz odpravili v kemper delovnim obveznostim naproti, fantje pa so smučali še do kosila.

Za kosilo smo šli ponovno v picerijo in bili navdušeni nad testeninami, picami in solato. In ugotovili, da je tale lokacija res super.
Na parkirišču je bilo sicer nekaj slovenskih kemperjev, kljub tabli, ki prepoveduje spanje (baje je na novo postavljena).

Turracherhohe

13.-15.2.2015
Napoved je bila najbolj obetavna za Turracherhohe, zato smo se po Anžetovem treningu v petek zvečer namenili tja. Na Hrušici smo srečali Kržišnike, ki so bili tudi namenjeni na smučarijo. Jaz po napornem tednu v glavnem prespala celo vožnjo in potem nadaljevala do zjutraj, regeneracijski skoraj 11-urni spanec:) Primož je sicer prodajal noro lepo nebo in zvezde na Turracherju ob 11-ih zvečer, pa naju z Anžetom ni prav ganilo. Poleg nas so bili presenetljivo parkirani le še 4 kemperji.
Zjutraj so že ob 8-ih prihajali avtomobili, žičnica zraven je že delala, tako da se nam je začelo muditi na smučarijo. Začeli smo ob 8.50 in je bilo že kar precej ljudi na sedežnici. Sicer pa sonce, -4 stopinje in idealne razmere.

Presmučali smo vse proge in se strinjali, da je bila to ena boljših letošnjih smučarij. Ker je bilo dovolj snega, so odprli še nekaj dodatnih prog, uredili funpark in zelo razširili snowpark (proge in skoki v 3 vrstah). Okoli pol dveh so iz Ljubljane prispeli še prijatelji, tako da sta se nam na smučanju pridružila še Lara in Aleš. Z Anžetom sva zdržala do 15-eh, preostali trije pa so bili prisiljeni zaključiti ob 16.01, ker jih niso več spustili na sedežnico. Po dolgem času je bil po preboleli pljučnici z nami spet Żiga in pa Sandra, tako da smo bili spet "kompletni". Popoldan smo se zbrali na "kumaričice žuru", zraven gledali skoke in tako da smo videli tudi zgodovinskih Prevčevih 250 m.
Nedeljska napoved ni bila ravno obetavna, zato je bilo tudi precej manj ljudi kot v soboto. No, na Primožev 27-ti smučarski dan smo bili Aleš, Primož in jaz ob 8.34 že na sedežnici, takrat so jo namreč zagnali.

Kakšna idila, nič ljudi, urejene proge; do 10-ih smo se vozili gor in dol, tako da so nas že noge bolele. Ob 10-ih so se pridružili otroc, jaz s Sandro na kofetek in potem sva bili delovni. Ko so preostali nehali smučat, smo še pojedli kosilo in via domov...

Nassfeld

30.1.-1.2.2015

Ta vikend smo spet izbrali Nassfeld, ker je bilo potrebno skombinirati kup stvari. Poleg tega je v petek snežilo, tako da so se vsi veselili celca (not me...). Zaradi Anžetovega nogometnega turnirja in mojih delovnih obveznosti sva midva sobotno smučarijo spustila, Primož pa je šel na pot zgodaj zjutraj z Laro in Alešem. V Nassfeldu sta se jim pridružila še Tjaša in Klemen, pa kasneje Katja in Matic.

Nekateri so bili neskončno navdušeni nad smučarijo po celem snegu, predvsem moški del, ženski del in otroc pa so bolj trpeli v kupih novega snega. Vsi pa so bili čist navdušeni nad krasnim sončnim dnem in družbo. No, midva z Anžetom sva iz Ljubljane štartala ob 3-eh, sva šla čez Italijo, ker sem se odločila, da je nujno potreben nakup dobrotk v Trbižu. Šla sva čez Pontebbo in prelaz, je bila kar zoprna vožnja, saj so avtomobili vozili ravno v nasprotno smer, cesta pa je na nekaterih mestih kar ozka (na italijanski strani). Na avstrijski strani prelaza pa je cesta široka. No, ko sva prispela do kemperja, jim je ravno vsega zmanjkalo, tako da smo italijanske dobrotke takoj preizkusili.
V nedeljo je bila slaba napoved, tako da je bilo bolj malo ljudi na smučišču. Kljub slabi napovedi je vreme zdržalo do 12-ih in šele takrat začelo snežiti. Pridružila sta se nam še Katja in Matic, tako da smo skupaj smučali in smuka je bila odlična. Ob 13-ih smo oddali otroke, ki so šli tokrat na praznovanje Matičevega rojstnega dne. Midva še nadaljevala smučarijo do 15.30 in se potem odpravila domov po zasneženih cestah in tudi avstrijskem delu avtoceste, ki ni bila prav nič splužena...