Podaljšani vikend smo izkoristili za Bovec in Soško dolino, čisto premalokrat se namreč odpravimo v tisti konec. V petek zvečer smo šli prespat na parking (46.387035, 13.473635) v Sella Nevei, kjer je bilo že veliko italijanskih kamperistov. Primož in Anže sta imela še toliko energije, da sta gledala zvezdne utrinke, jaz sem preskočila. Po kar dolgem spanju, smo šli z gondolo do vrha (10 evrov povratna za odraslega, 7 za otroka), Primož s kolesom. Na vrhu je krasen ambient, ki ga malce kvari edino pogled na smučišče.
Po smučišču smo šli peš do sedla, ki je že na slovenski strani in kjer je Primož pustil kolo, potem pa naprej po skalah na Prestreljenik (2.499 m visoka gora, ki se nahaja v osrčju Kaninskega pogorja). Z vrha je lep razgled na Kaninsko pogorje, Montaž, najvišje vrhove osrednjih Julijcev, Krn in Bovško kotlino.
Nazaj grede je šel Primož v dolino s kolesom, midva pa najprej peš in potem z gondolo.
Na parkingu so vmes postavili pravi kulinarični sejem s stojnicami hrane iz različnih pokrajin Italije – idealno za nas:). Seveda smo takoj nabavili nekaj dobrot in kar tam degustirali namesto kosila. Ljudi je bilo pa res veliko, vse je bilo zaparkirano.
Nadaljevali smo proti Bovcu, čez Predel. Prvi kamp Polovnik je bil zaseden, poskusili smo naslednjega ob Soči, kamp Toni. Tam je bil še prostor za nas, saj je kamp precej velik. Takoj zraven je tudi kamp Liza, kjer imajo gostilno, zjutraj kruh in ponujajo vse oblike vodnih športov (kajak, canyoning, rafting…). Ugotovili smo, da je bilo čisto preveč ljudi za to, na kar so sicer navajeni, saj nikjer niso uspeli z obstoječo delovno silo ustreči vsem željam gostov.
Najprej smo se šli skopat (no, Primož in Anže, jaz sem samo pomočila noge v vodo) v tolmunčke Koritnice.
Do njih se pride najprej čez most in potem na levo stran (natančna navodila dobiš v kampu). Potem smo šli še na drugo stran do kampa Kovač (ki je čisto ob Soči, vendar je pot do kampa strma in ozka in so rekli, da za naš kemper neprimerna), kjer je tudi izstopna postaja za kajakaše in ostale vodne športe. Ravno tu je tudi sotočje Soče in Koritnice in temu primerno veliko »prometa« na vodi in ob njej.
Naslednji dan je šel Primož s kolesom na Prevalo s slovenske strani, 1700 višincev, pa kar vroč dan.
Z Anžetom pa sva izkoristila dan za razne kamp športe (badminton, kopanje), pa zabušancijo. Popoldan smo šli še do plaže ob Soči (ki je točno nasproti kampa Kovač), do katere se pride čez oba mostova (najprej čez Koritnico in potem čez Sočo) in nato se v vasi Čezsoča spustiš do Soče. Kar komplicirano, ampak se splača.
V ponedeljek zjutraj pa smo se prestavili v Tolmin, do sotočja Tolminke in Soče (46.173618, 13.742471) in tam prvič letos napihnili naš kanu. Veslali smo do Mosta na Soči (kjer so imeli sup in kajak tekmo) in potem naprej v kanjon Idrijce, zelo lepo.
Veslala sta bolj Primož in Anže, jaz sem bila »gospa« s poškodovano ramo:) Vmes smo gledali mlade fante, ki skačejo z mostov v Sočo in Idrijco, kar impresivno. Ko smo prišli nazaj so sotočja, pa je bilo tam že kar precej ljudi, saj se je začenjal reagge festival. In z veseljem bi ostali tam:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar