Že drugič letos smo se odpravili do Medveje. Midva z Anžetom sva prišla iz Barbarige, kjer sem preživljala teden z dvema desetletnikoma, Primož pa se je iz Ljubljane prebijal čez običajno petkovo gnečo na cestah, tako da je ob 8-ih zvečer uspel priti do tja. V kampu je cel zaplet seveda povzročil dodatni avto, ampak smo se zmenili za 6 EUR na dan. V Medveji je itak cel problem s parkiranjem, tako da kaj veliko drugega niti ni preostalo. Zvečer so prispeli tudi Tianovi starši, tako, da smo šli še na večerjo v restavracijo pri kampu in zraven še poslušali muzko two-man banda; kot da bi bili na terasi .
V soboto zjutraj se je Primož povzpel na Učko s kolesom, jaz pa sem šla za jutranjo rekreacijo peš do Lovranske Drage, slabih 500 m nad morjem. Pot gre direktno iz kampa, se hitro dvigneš, lepo, tudi ni veliko ljudi. Popoldan smo se svaljkali po plaži, kopali, pa jedli in pili v Hemingwayu. Scena popolnoma drugačna kot v začetku junija. Skoraj vsak kotiček plaže je zapolnjen z ležalniki, katerih cena je odvisna od tega v kateri vrsti ležiš.
V soboto je bilo čisto polno, v nedeljo pa je bilo že precej manj ljudi. Veliko je tujcev, pa domačinov, ki pridejo zelo urejeni tudi na plažo (predvsem ženski spol). Večer je bil kvartopirski, pa smo kar hitro popadali.
V nedeljo zjutraj se je Primož lotil Učke še tekaško, jaz sem ponovila vzpon, Anže pa je z veseljem ostal priklopljen na računalnik v kemperju... Po rekreaciji smo se še nakopali, najedli in kmalu po drugi uri odšli, glede na to, da nas je naslednji dan čakal začetek šole, pa smo se mogli še organizirati in vse pripraviti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar