Ker je bila spomladanska izvedba letošnje Garde prekratka za vse želje (in Primož bolan), smo se s prijatelji odločili še za podaljšan jesenski vikend. Vremenska napoved je bila super, ponedeljek smo si vzeli frej, tako da se je obetal fajn vikend. Po običajnih zastojih na slovenskih avtocestah, je pot minila hitro in brez problemov. Prijatelji so nas že pričakovali v Torbolah, pa smo šli kar hitro spat. PZA presenetljivo poln, poleg domačih turistov je bilo predvsem ogromno Nemcev.
Aleš in Primož sta soboto izkoristila za 'epsko' turo na Cima Valdritta. Štartala sta zgodaj zjutraj, do Malcesin odkolesarila po glavni cesti. Z gondolo sta se povzpela na Monte Baldo in potem naprej na vrh.
Midve s Sandro in otroci pa smo se najprej naspali, potem odkolesarili v Arco na sladoled, otroci so se celo kopali v jezeru. Voda je kar topla, zunaj je pa pošteno pihalo, tako da so bili valovi kar visoki. Fanta sta se vrnila popoldan s širokimi nasmeški, tako da sva s Sandro izkoristili njuno vrnitev za pregled jesenske kolekcije v Rivi:) Večer smo izkoristili za učenje taroka, saj je Sandrin 12-letni nečak Črt obvladal vse, eni smo pa mal pozabli v zadnjih 20 letih:)
V nedeljo dopoldan smo otroke peljali na kolesarsko turo čez tunelčke proti Pregasini. Fantje kolesarili kot da ne bi bilo klanca. Tura razgledna, pot gre direktno nad jezerom, pa veliko ljudi je bilo. Ker smo ugotovili, da je bil to za njih čisto premajhen izziv, smo nadaljevali še naprej proti Lagu di Ledro. Prvih 200 m smo morali kolesa potiskati peš po strmi kamniti poti, je bilo malo pritoževanja. Vztrajali smo še do ceste, potem pa smo se obrnili. Vmes smo se ustavili v lokalu s krasnih razgledom na jezero nad temi tunelčki. Vožnja navzdol je bila za fante navdušujoča, so vriskal in skakali, bodo šli najbrž po stopinjah svojih očetov:)
V Rivi smo se dobili s Sandro in Laro na kosilu v super gostilnici Il gallo, se najedli odličnih špagetov in špinačnih knedlov. Tudi vino je bilo odlično:) Primož, Aleš in jaz smo se odločili, da moramo pokuriti tako kosilo in šli še odtečt na Monte Brione, fanta po stopnicah, jaz po cesti gor. Zvečer smo izkoristili za preizkus lokalnih dobrot, otroc pa bili najglasnejši v PZA, so se skrivali po celem kampu. No, tudi ta večer smo hitro popadali dol. PZA se je zvečer zelo spraznil, ostali so v glavnem nemški upokojenci in mi. Ponedeljek zjutraj sta Aleš in Primož izkoristila za kolesarski vzpon na Santa Barbaro, ženski del je imel joga urico, fantje pa so se priklopli na igrice.
Izkoristiti je bilo treba še preostanek krasnega sončnega ponedeljka, tako da smo šli mi na običajno plezalno turo iz Arca na ferato Colodri, prijatelji pa kolesarit na Lago di Ledro. Smo pričakovali, da ne bo nikogar, pa smo se seveda zmotili. No, vseeno ni bilo tako hudo kot je ponavadi za vikende ali čez prvomajske. Anže raste, ni kej, letos smo imeli že ekspresni vzpon, kljub temu, da so kakšni deli poti kar izziv. Seveda ne zanj:) tudi dol smo bili hitri, tako da smo šli še na kosilo v Arco. In potem via domov. Tele 3 dni smo izkoristili res na polno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar