Na pričakovano najprometnejši vikend in invazije turistov proti morju, se odločimo za vikend v Salzburgu in okolici, v nasprotni smeri od pričakovane gneče. V petek popoldan smo se odpravili proti Salzburgu, cilj je mesto Hallein z 19.500 prebivalci in bližnjim rudnikom soli. Mesto leži približno 10 km južno od Salzburga, ob bregovih reke Salzach in ob vznožju masiva Untersberg, blizu meje z Nemčijo. Je drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Salzburg in pomembno industrijsko središče. Ime Hallein izvira iz besede Hall, kar po keltsko pomeni soline in nakazuje na zgodovinsko pomembnost dejavnosti pridobivanja soli v teh krajih. Mesto je znano po rudniku soli v bližnjem Dürrnbergu, po keltih in pivu, ki ga varijo v tukajšnji pivovarni. V mestu je tudi keltski muzej, saj so bili Kelti strokovnjaki za pridobivanje soli. Ko smo se zvečer pripeljali v mesto, smo si ogledovali možne točke za spanje. Najprimernejše mesto se nam je zdelo parkirišče rudnika soli, vendar je tam tabla, ki prepoveduje parkiranje avtodomom med 20-8 uro. Zato smo se malo zapeljali po mestu in se odločili, da bomo spali nasproti Interspara(N47.6845280 E13.1059499). Lokacija je bila žal malo preblizu McDonaldsu za mirno spanje. Je pa v smeri proti Salzburgu na voljo tudi kamp. Potem smo se odpravili na en giro po mestu. Staro mestno jedro je zelo simpatično z ozkimi uličicami. Resda je mrzlo za poletje in malce dežuje, ampak lokali so v petek zvečer čisto prazni. Našli smo lokalno pivnico in prijazni lastnik nam je priporočil lokalno pivo, ki sva ga s Primožem z veseljem degustirala. Ampak ob 10-ih zvečer smo bili edini gostje. V Španiji se takrat večerno dogajanje šele začne:)
Sobota, 30.7.2011
Dopoldan se odpravimo na ogled rudnika soli, ki je 2 km izven mesta. Za ogled plačamo 38 EUR za 2 odrasla in 1 otroka. Oblekli smo se v bela zaščitna oblačila in vlakec, ki je podoben telovadni klopi, nas odpelje v notranjost rudnika.
Ogled rudnika je voden, vodič sproti predstavlja zgodovino, način pridobivanja soli in lastništvo rudnika v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Med potjo je bilo največ zabave pri spustu po 2 lesenih "toboganih" in vožnji s splavom po slanem jezeru. Vsekakor znajo narediti zanimiv in zabaven ogled rudnika, ki traja približno 1 uro. Ko smo prišli iz rudnika, okoli 11-te ure, nas je zunaj dočakal cel šok, saj je parkirišče postalo nabito polno in prostega parkirnega mesta se ni dalo dobiti.
Ogled rudnika je voden, vodič sproti predstavlja zgodovino, način pridobivanja soli in lastništvo rudnika v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Med potjo je bilo največ zabave pri spustu po 2 lesenih "toboganih" in vožnji s splavom po slanem jezeru. Vsekakor znajo narediti zanimiv in zabaven ogled rudnika, ki traja približno 1 uro. Ko smo prišli iz rudnika, okoli 11-te ure, nas je zunaj dočakal cel šok, saj je parkirišče postalo nabito polno in prostega parkirnega mesta se ni dalo dobiti.
Nadaljujemo pot do Salzburga, Mozartovega rojstnega mesta, ki je tudi pod Unescovo zaščito svetovne kulturne dediščine. Gneča na poti v mesto je velika, končno pridemo do parkirišča (N47.806302 E13.044189) v centru mesta, nasproti dvorca Mirabell, kjer smo tudi prespali. Parkiranje čez noč za avtodom, nad 2,5m višine je 30 EUR, za avto pa 15 EUR. Sicer pa je 20 minut parkiranja 1,6 oz. 0,8 EUR. Na vhodu je sicer tabla, ki prepoveduje kampiranje, vendar se sme spati v avtodomu, smo vprašali. Za ogled znamenitosti smo kupili Salzburg card (enodnevna stane 25 EUR na osebo, dvodnevna 32 EUR, itd), ki vključuje vstopnice v muzeje, gradove, parke dvorce, živalski vrt, vzpenjačo, nihalko, rečno ladjo. Ogledali smo si ulice in trge v starem delu mesta, gneča je bila velika, turistov od vsepovsod zelo veliko, predvsem preseneti veliko število Japoncev. Na Mozartplatz si privoščimo počitek in kavico ter si ogledujemo dogajanje.
Najbolj znana ulica je Getreidegasse, ki je precej ozka in katere značilnost so kovinski izveski, čemur se je moral prilagoditi tudi McDonalds. Hiša številka 9 je Mozartova rojstna hiša.
Najbolj znana ulica je Getreidegasse, ki je precej ozka in katere značilnost so kovinski izveski, čemur se je moral prilagoditi tudi McDonalds. Hiša številka 9 je Mozartova rojstna hiša.
Odpravimo se na ogled gradu Hohensalzburg, do katerega se lahko povzpnemo peš ali z vzpenjačo, ki je plačljiva oziroma vključena v Salzburg Card. Grad je eden največjih evropskih gradov, vsekakor vreden ogleda.
Prvi del gradu si lahko ogledaš sam, ogled drugega dela je voden. Po obisku gradu se spustimo nazaj v mesto in si ogledamo staro pokopališče pri samostanu Sv. Petra, kjer so pokopani mnogi znani Salzburžani. Želeli smo si ogledati tudi katakombe v steni vzpetine, vendar so za ogled odprte le do 17-ih.
Prvi del gradu si lahko ogledaš sam, ogled drugega dela je voden. Po obisku gradu se spustimo nazaj v mesto in si ogledamo staro pokopališče pri samostanu Sv. Petra, kjer so pokopani mnogi znani Salzburžani. Želeli smo si ogledati tudi katakombe v steni vzpetine, vendar so za ogled odprte le do 17-ih.
Privoščimo si še pijačo v Irishpubu in ugotovimo, da smo pošteno utrujeni in se odpravimo na počitek v avtodom. In si moramo 30.7. prižgati gretje:)
Nedelja, 31.7.2011
Zjutraj si privoščimo kavico zraven Mozartove residence na Makrtzplatzu. Ogledamo si hišo, kjer je živel Mozart z družino. V pekarni nabavimo svež kruh in ugotavljamo, da je precej dražje kot je bilo na poletnem potepanju po jugu Italije. Nato si ogledamo še vrtove dvorca Mirabell, kjer je v nedeljskem dopoldnevu zelo živahno.
Vendar je za naš okus malce preveč kičasto in se hitro odpravimo proti živalskemu vrtu, ki je 7 km ven iz mesta, v mestu Anif. na sončno nedeljsko dopoldne je parkirišče polno, tako da za Magdo komaj najdemo prostor. Živalski vrt sicer ni veliko večji od ljubljanskega, vendar so živali v prijetnem naravnem okolju pod steno, vse je zelo lepo urejeno. Največja atrakcija za nas pa so bili vsekakor nosorogi. Počitek ob kavici z razgledom na nosoroga, ki se kopa v blatu je bil zelo prijeten.
Izhod iz parkirišča je ozek z ovinkom in ker je malo trajalo, da smo to speljali, medtem pa nas je zadela rampa, ki potem ni več delovala:) Smo zmedli avstrijski "ordnung". Predlagam parkiranje na prostoru za avtobuse ;)
Vendar je za naš okus malce preveč kičasto in se hitro odpravimo proti živalskemu vrtu, ki je 7 km ven iz mesta, v mestu Anif. na sončno nedeljsko dopoldne je parkirišče polno, tako da za Magdo komaj najdemo prostor. Živalski vrt sicer ni veliko večji od ljubljanskega, vendar so živali v prijetnem naravnem okolju pod steno, vse je zelo lepo urejeno. Največja atrakcija za nas pa so bili vsekakor nosorogi. Počitek ob kavici z razgledom na nosoroga, ki se kopa v blatu je bil zelo prijeten.
Izhod iz parkirišča je ozek z ovinkom in ker je malo trajalo, da smo to speljali, medtem pa nas je zadela rampa, ki potem ni več delovala:) Smo zmedli avstrijski "ordnung". Predlagam parkiranje na prostoru za avtobuse ;)
Na poti domov si ogledamo še grad Hohenwerfen iz 12. stoletja, nad mestom Werfen. Grad smo opazili že na poti v Salzburg, saj zgleda kot iz pravljice.
Na grad smo se povzpeli z vzpenjačo, družinska karta nanese 32 EUR. Na gradu je zanimiv muzej orožja, večino gradu pa si je možno ogledati le vodeno, tako da smo morali počakati na naslednjo turo. Vodiči govorijo v nemškem jeziku, ostali imamo v pomoč audio guide. Poleg tega je vse polno atrakcij čez vikend, tudi šov s ptiči. Ker so leta 1968 na gradu posneli film Where Eagles Dare sKirkom Douglasom(napaka, glej komentar), fanta že načrtujeta ogled filma doma:) Tudi na parkingu pod gradom ne dovolijo spanja v avtodomu ponoči.
Na grad smo se povzpeli z vzpenjačo, družinska karta nanese 32 EUR. Na gradu je zanimiv muzej orožja, večino gradu pa si je možno ogledati le vodeno, tako da smo morali počakati na naslednjo turo. Vodiči govorijo v nemškem jeziku, ostali imamo v pomoč audio guide. Poleg tega je vse polno atrakcij čez vikend, tudi šov s ptiči. Ker so leta 1968 na gradu posneli film Where Eagles Dare s
Več fotk je na picasi.
Super, le igralci so bili: mladi Clint Eastwood, legenda Richard Burton ter Mary Ure.
OdgovoriIzbriši