Petek, 26.8.2011
Vikend v Kranjski gori je bil malo drugačen kot smo ga vajeni. Kot prvo zato, ker smo imeli družbo prijateljev z avtodomom, kar se je izkazalo kot zelo fajn. Kot drugo pa zato, ker smo v preteklosti veliko časa preživeli v Kranjski gori in je bilo spanje na parkirišču(N46.486019 E13.77818) pod Vitrancem malo drugačna perspektiva Kranjske gore. Torej, v petek zvečer smo prispeli v Kranjsko goro, prijatelji z dvema otrokoma so bili že nastanjeni, tako da je bil večer zelo prijeten. Glede na visoke poletne temperature preteklih dni, pa je spanje pri 15 stopinjah pasalo, zelo.
Sobota, 27.8.2011
Zjutraj smo se odpravili čez smučišče pod Vitrancem in čez Podkoren do koče pri Vitrancu (pot proti Ciprniku). Kakšno uro in pol smo hodili po zelo strmi poti, vmes srečali skupino koz, ki so v pričakovanju kakšnega priboljška prišle čisto do nas. Do koče se sicer pride tudi s sedežnico. Ker vreme ni bilo prav obetavno, smo se odločili, da Ciprnik počaka do naslednjič in smo šli nazaj. Anže si je nazaj grede več kot zaslužil vožnjo s Pehto. Popoldan pa smo preživeli v Gozd Martuljku, pri prijateljih. Nevihta je pošteno ohladila ozračje, zato smo morali zvečer prižgali gretje.
Nedelja, 28.8.2011
V nedeljo smo imeli otroško kolesarsko turo, ki je organizirana v okviru gorsko kolesarskega foruma tabla.mtb.si.
Letošnjo turo je organiziral naš prijatelj Gašper, pa smo mu pri organizaciji čisto malo tudi pomagali. Glede na lepo vremensko napoved, je bilo prijavljenih veliko število otrok v spremstvu staršev. Startali smo v Kranjski gori, pot nas je vodila po kolesarski stezi mimo Podkorena. Pri Ratečah smo zavili na cesto do Planice, kjer je marsikateri nadebuden kolesar potreboval moralno ali kar konkretno pomoč staršev pri vzponu do skakalnic. Ampak smo zmogli. Večina se nas je povzpela po 900 stopnicah do vrha planiške velikanke.
Vidljivost je bila zelo lepa, zato je bil pogled na okoliške hribe res lep. Nazaj grede smo se vračali po peš poti, kar je bil kar dober izziv za male kolesarje. V okrepčevalnici Pehta pod smučišči v Podkorenu smo se okrepčali tako s tamkajšnjimi dobrotami kot z domače pečenimi dobrotami. Ogledali smo si še Zelence in se nato po kolesarski stezi vrnili nazaj v Kranjsko goro. Zaključek smo imeli v gostilni Oštarija, kjer je sledila pogostitev, podelitev priznanj in daril udeležencem. Najbolj vztrajni pa so se šli še v otroški kolesarski park.
Ni komentarjev:
Objavite komentar