Dolgo planirana spomladanska smuka je bila namesto celega vikenda skrajšana na nedeljsko smuko, ker je v petek in soboto deževalo. Na pot smo se zato odpravili v soboto popoldan, tako, da nas je na avstrijski strani karavanškega tunela že pričakalo sonce. Na parkingu je bilo poleg nas še par kemperjev. V nedeljo zjutraj smo imeli zgodnje vstajanje, ker se je mudilo smučat. Ob 8.15 smo bili že na vzpenjači, absolutni rekord naše družine… Takoj smo srečali dva Primoževa sodelavca, zagrizena smučarja in bili tudi sicer presenečeni nad kar precejšnjim številom smučarjev. Dan je bil krasen sončen, razmere kar zimske (vsaj zjutraj), zapadlo je tudi 10 cm novega snega. Pridružila sta se nam tud Jure in Ksenja, tokrat brez kemperja in Urše. Sneg je presenetljivo zdržal tudi potem, ko se je začelo segrevati, še ob 14.30 se je dalo čisto ok smučati. Potem mi nismo zmogli več in smo raje izkoristili še malo sonca:)
Glede na to, da letna karta velja do 10. maja, je bila to zadnja »letošnja« smučarija v sezoni, povzetek smučarskih dni pa kar impresiven:
Ni komentarjev:
Objavite komentar