Napoved je bila najbolj obetavna za Turracherhohe, zato smo se po Anžetovem treningu v petek zvečer namenili tja. Na Hrušici smo srečali Kržišnike, ki so bili tudi namenjeni na smučarijo. Jaz po napornem tednu v glavnem prespala celo vožnjo in potem nadaljevala do zjutraj, regeneracijski skoraj 11-urni spanec:) Primož je sicer prodajal noro lepo nebo in zvezde na Turracherju ob 11-ih zvečer, pa naju z Anžetom ni prav ganilo. Poleg nas so bili presenetljivo parkirani le še 4 kemperji.
Zjutraj so že ob 8-ih prihajali avtomobili, žičnica zraven je že delala, tako da se nam je začelo muditi na smučarijo. Začeli smo ob 8.50 in je bilo že kar precej ljudi na sedežnici. Sicer pa sonce, -4 stopinje in idealne razmere.
Presmučali smo vse proge in se strinjali, da je bila to ena boljših letošnjih smučarij. Ker je bilo dovolj snega, so odprli še nekaj dodatnih prog, uredili funpark in zelo razširili snowpark (proge in skoki v 3 vrstah). Okoli pol dveh so iz Ljubljane prispeli še prijatelji, tako da sta se nam na smučanju pridružila še Lara in Aleš. Z Anžetom sva zdržala do 15-eh, preostali trije pa so bili prisiljeni zaključiti ob 16.01, ker jih niso več spustili na sedežnico. Po dolgem času je bil po preboleli pljučnici z nami spet Żiga in pa Sandra, tako da smo bili spet "kompletni". Popoldan smo se zbrali na "kumaričice žuru", zraven gledali skoke in tako da smo videli tudi zgodovinskih Prevčevih 250 m.
Nedeljska napoved ni bila ravno obetavna, zato je bilo tudi precej manj ljudi kot v soboto. No, na Primožev 27-ti smučarski dan smo bili Aleš, Primož in jaz ob 8.34 že na sedežnici, takrat so jo namreč zagnali.
Kakšna idila, nič ljudi, urejene proge; do 10-ih smo se vozili gor in dol, tako da so nas že noge bolele. Ob 10-ih so se pridružili otroc, jaz s Sandro na kofetek in potem sva bili delovni. Ko so preostali nehali smučat, smo še pojedli kosilo in via domov...
Ni komentarjev:
Objavite komentar