Bergamo, Cremona

Velikonočni podaljšani vikend 6.4.-9.4.

V petek pozno zvečer smo se odpravili na pot in prespali v San Dona di Piave (N45.625973 E12.564018), na parkirišču pri reki, zraven idiličnega parka. 

Pri zajtrku smo opazovali ribiče, ki so imeli veliko priprav pred pričetkom lovljenja. No, ženski del odprave je imel razlog, da smo prespali tu, saj je par kilometrov naprej Noventa di Piave, kjer je šopinga več kot dovolj. Outlet village in na drugi strani ceste še par drugih outletov. Ker so se trgovine odprle šele ob 10-ih, smo si privoščili še dober kapučino in potem je sledil nizek start. 3 ure sem brskala med policami, fanta pa nabijala igrice v avtodomu. Vsi zadovoljni torej.

Popoldan smo se odpravili proti Bergamu, si vmes privoščili obvezno dobro kavico in kosilo na Autogrillu. Ko smo prispeli v Bergamo, smo se najprej lotili iskanja supermarketa, ker smo vedeli, da potem do ponedeljka vse zaprto. To nam je še kar hitro uspelo, presenečeni pa smo bili pa nad velikim številom črncev. Se vidi, da smo na severu Italije. Potem se je pa začelo iskanje prenočišča. Večina naslovov, ki smo jih imeli za spanje, je bila ali napačnih ali je bilo parkirišče zaprto, tako da je naše iskanje kar trajalo in trajalo. Na koncu smo se odločili za spanje v manjšem kraju Alzano Lombardo pod hribi, par kilometrov izven Bergama, kjer smo spali na PZA poleg mlekomata (N45.736378 E9.720052), kar je pri Italijanih očitno zelo popularno, ker je bilo zelo obiskan. Nismo uspeli ugotoviti kaj se je tisti večer dogajalo v kraju, ker je bilo polno ljudi in tudi žurka je trajala pozno v noč. 

Naslednje jutro smo zopet pričeli z iskanjem PZA-jev, ker smo želeli sprazniti avtodom (odtok v PZA kjer smo spali je bil zamašen) in spet smo bili precej neuspešni. Na koncu smo le zagledali en avtodom, ki je to počel na enem od parkirišč in smo ugotovili, da so zadeve slabo označene (N45.656218 E9.652968), ponavadi v Italiji res ni takšnih problemov. Potem pa je le prišel na vrsto ogled Bergama, kraja v Lombardiji s 121.000 prebivalci. Mesto je praktično razdeljeno na dva dela, stari, srednjeveški del je na hribu in ga obdaja obzidje, modernejši del mesta pa je v dolini. V stari del se lahko povzpneš z vzpenjačo ali peš, kar smo seveda naredili mi.

 Ko se vzpenjaš v stari del mesta, je veliko lepih vil, ki so vse za visokimi ograjami – in tu ni črncev, se vidi, da gre za bogati del mesta. V stari del mesta smo vstopili skozi srednjeveška vrata in si privoščili kosilo – polento. Imeli so namreč »fast food« polento, z raznoraznimi omakami, tudi z nutello, kar je stestiral Anže. 

Sprehodili smo se po starem delu mesta, do resnično lepega trga Piazza Vecchia, imeli pa tokrat težave z iskanjem bankomata, ker edini, ki smo ga našli, seveda ni delal. Malo moteča je bila ogromna množica ljudi v ozkih uličicah in na trgih ter gužva povsod – če si hotel samo vzeti pizzo ali si privoščiti kavo in aperol na katerem od redkih lokalov, ki so bili že postavljeni zunaj. Skratka, naslednjič si ga pogledamo v kakšen malo manj popularnem terminu.

Pozno popoldan smo se odpravili naprej proti Cremoni. V kraju Sergnano (N45.426760 E9.701522) smo si skuhali kosilo, fanta odigrala obvezen nogomet, šofer se je pa še malo naspal.

Proti večeru smo prišli v Cremono, mesto z dobrih 72.000 prebivalci, ki leži sredi Padske nižine, resnično je tam vse ravno. Cremona je zelo znana tudi po izdelovalcih violin, tam je bil doma tudi Stradivari. Za razliko od Bergama, smo takoj našli ogromno parkirišče (tudi PZA) z velikim številom avtodomov, 1 kilometer oddaljenim od centra mesta. (N45.138285 E10.034158) 

Zvečer smo se odpravili na en giro v mesto in v starem delu mesta, poleg osrednjega trga, našli odličen lokal z dobrim sladoledom, kavico, aperolom in tam preživeli večer. Tudi zvečer je bilo živahno po lokalih, Italijani se družijo, pijejo aperol in ker poleg pijače vedno dobiš še prigrizke, smo se še pošteno najedli.

Naslednje jutro smo si privoščili ogled mesta še podnevi.

Zelo lep je glavni trg s katedralo, krstilnico in se povzpeli na Torrazzo di Cremona, tretji najvišji zvonik iz opeke na svetu, visok 112,7 m, do katerega vodi velikooo stopnic. 

Na vrhu je lep razgled na mesto, tako, da smo si predvsem zaznamovali bližnje trge, kjer smo si  privoščili naslednje postojanke za kavico, aperol in prigrizke, ki so bili tu v Cremoni res obilni, tako da smo se vedno najedli. Ko smo se vrnili nazaj k avtodomu, smo ugotovili, da je tri popoldan ura, ko se večina avtodomarjev odpravi proti domu, ker so takrat to naredili skoraj vsi. Naslednji dan je bil namreč že deloven.

Več fotk je na picasi.